*Slika na naslovnici je pretiravanje – puščanje je v resnici veliko manjše.

Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je največja doslej zgrajena vesoljska postaja in največji umetni satelit v orbiti okrog Zemlje. Povprečno je na višini 400 km nad Zemljo in potuje s hitrostjo 28.000 km/h. V orbiti je vse od leta 1998, ko je bil izstreljen prvi modul (Zarja). Na krovu ima običajno mednarodno posadko, sestavljeno iz sedmih astronavtov, ki tipično na njej prebije po pol leta hkrati. So pa primeri, ko se astronavti zadržijo še dlje: npr. ameriški astronavt Mark Vande Hei in ruski kozmonavt Pyotr Dubrov sta na ISS preživela kar 354 dni. Skupna masa ISS znaša 450 ton. Sestavljena je iz 16 modulov pod tlakom s skupno prostornino 916 m³. To se morda sliši veliko, ampak je enako prostornini dveh dvonadstropnih avtobusov ali tretjini volumna olimpijskega bazena. V dolžino, vred s sončnimi celicami, ISS meri 108 m, kar je primerljivo z velikostjo nogometnega igrišča. Njene sončne celice proizvajajo dovolj električne energije, da bi lahko napajale več kot 100 gospodinjstev.

Moji posnetki ISS: z nobenim po pravici povedano nisem preveč zadovoljen in glede na kratek čas, ko bo ISS še obstajala nimam prav več veliko časa, da naredim njen dober posnetek.

ISS je v resnici produkt konca hladne vojne, ko je človeštvo imelo upanje in so ZDA, Rusija, Evropa in Japonska združili moč v najdražji in najbolj kompleksen civilni projekt vseh časov. S ceno 150+ milijard projekt po proračunu presegajo samo največji vojaški projekti. Za to ceno je človeštvo dobilo visokozmogljiv znanstven laboratorij namenjen raziskavam v mikrogravitacijskem okolju. Ključni namen ISS so poskusi v breztežnosti, razvoj novih materialov ter biološke, fizikalne in astronomske raziskave. Predvsem se je pridobilo veliko znanj in izkušenj o vplivu breztežnosti na človeško fiziologijo, kako telo propada v zelo dolgotrajnem bivanju v takem okolju in kako to propadanje upočasniti.

ISS obkroži Zemljo vsakih 90 minut. In to je sčasoma postal problem. In sicer na nočni strani temperatura v vesolju znaša – 100°C, na dnevni pa +120 °C. Zato se postaja vsako orbito nenehno razteza in krči. Od kar je v orbiti je prestala že več kot 150.000 teh ciklov. Posledica tega je pojav t.i. utrujenosti materiala. Pojav je enak temu, da če prepogibate sponko, bo ta po nekaj upogibih počila. Enako se trenutno dogaja s trupom in konstrukcijskimi elementi ISS. In sicer je v zadnjih letih prišlo do nastanka lukenj iz katerih uhaja zrak. Nazadnje se je to zgodilo včeraj, zaradi česar so začasno astronavte evakuirali v kapsulo Dragon dokler niso ugotovili ali bo potrebna evakuacija z ISS ali ne. Na srečo ni bila potrebna in so se astronavti vrnili nazaj na delo. Glede na količino zraka (nekaj kilogramov na dan), ki uhaja, luknje najbrž niso zelo velike, ampak jih je težko odkriti in s tem zakrpati, ker so skrite bog ve kje pod številnimi konstrukcijskimi elementi in opremo. Luknje se pojavljajo predvsem na Ruskem delu postaje, ki je najstarejši. Žal je ISS tako zgrajena, da se ne da kar odklopiti teh starih delov postaje.

Še bolj me jezi, da se pogosto pri teh okvarah prikriva dejansko stanje (sploh Rusi skorajda vedno lažejo) in se bojim, da je ISS v veliko slabšem stanju kot uradna stran upa priznati. Znan primer prikrivanja je bil požar in trčenje na vesoljski postaji Mir, zaradi katerega je v obeh primerih prišlo skorajda do izgube posadke. Prav tako so Američani pri odpravi Starliner močno prikrivali kako v slabem stanju kapsula v resnici je. Glede na to da je pri zadnjem incidentu prišlo do evakuacije v kapsulo, sklepam da je situacija s pobegom zraka iz ISS najslabša doslej. Upam, pa da bomo v prihodnosti dobili več pojasnil.

Vsekakor je dejstvo, da se življenjska doba ISS počasi ali pa kar hitro izteka in bo zato predvidoma iz orbite iztirjena leta 2030 ali morda 2032. V slabih treh desetletjih obstoja ISS se je politična situacija spremenila. Rusija je postala do Evrope sovražna država, Amerika tudi do neke mere. Zato osebno nimam več upanja, da bo kdaj v prihodnosti nastal kak podoben projekt. Resnih načrtov za novo vesoljsko postajo ni. Sploh Ruski civilni vesoljski program brez ISS, ostane praktično brez vsega. Enako Evropa ostane brez prevoza v vesolje, ker nima lastne vesoljske ladje za prevoz astronavtov (velika napaka!). Zato sem prepričan, da bodo življenjsko dobo ISS podaljšati kar se le da (upam da ne na račun izgube posadke), kot so v poznih devetdesetih letih počeli tudi z Mirom, ki je prav tako dobesedno razpadala, preden so se odločili za deorbitiranje. Edina postaja, ki bo ostala je Kitajska vesoljska postaja Tiangong. Dostopa do te postaje pa Evropa nima.