ISS (Mednarodna vesoljska postaja) je eden izmed najbolj pogostih objektov na nočnem nebu. Kar pa nikakor ni pogosto na nočnem nebu Slovenije, je jasnina. Zato se že več kot pol leta trudim, da bi posnel kakšno spodobno sliko ISS. Kadar mi ni zagodlo vreme, mi je pa opreme (pokvarjen laptop). Tudi včeraj sem jo slikal v izredno slabih pogojih. V naslednjih dneh je napovedanih še nekaj dobrih tranzitov ISS. Upam, da bodo takrat pogoji boljši.
ISS sledim čez celo nebo, na roke, tako da gledam skozi fiderscope in ves čas snemam. Potem pa pogledam kolikokrat sem jo ujel. Konkretno sem jo včeraj ujel na 750 frejmih od 5000 frajmov skupaj. Razlog zakaj tako malo ker se jo nekaj časa sploh ni videlo, ker se je skrila za oblak. Največja umetnost je zadeti pravilen fokus, gain in čas ekspozicije. Izkazalo se je, da sem uporabil predolg čas ekspozicije (tega se med tranzitom ne da popravljat, ker leti prehitro – zato je v naprej treba ocenit kakšne pogoje uporabit). Bi rekel, da je idealno nastaviti ekspozicijo pod 0,5 milisekunde. Včeraj pa sem jo na 1,1 milisekunde. Za večjo ISS na sliki bi lahko uporabil tudi 2X ali 3 X Barlowo lečo, kar pa pomeni še krajši čas ekspozicije. To pa zahteva zelo hitro astronomsko kamero in izredno dober laptop. Pogovarjamo se o količini podatkov večji od 1 GB/s. Teleskop: Technosky 254/1250 s kamero UranusC. ISS je seveda vidna tudi s prostim očesom – ob dobrem tranzitu (kot bo to nedeljo) je takoj za Luno najsvetejši objekt na nočnem nebu.
Bojan Ambrožič 
Se sicer res ne spoznam na teleskope in fotografiranje vesoljskih objektov, ampak pri obicajni fotografiji je 0.5 milisekunde 1/2000? To je res hitro. Verjetno tudi zato, ker je objekt (ko je priblizana ISS ) tako svetel? Verjetno je tudi pri teleskopih vazna zaslonka, ter seveda ISO, ki je ustrezno visok?
Všeč mi jeVšeč mi je
Pri teleskopih in astronomskih kamerah je malo drugače. Boljše je čim daljši čas ekspozicije, ampak zaradi dolgega gorišča in hitrega premikanja ISS ne gre dlje kot 0,5 ms. Računaj, da sem slikal pri goriščni razdalji 1250 mm. Včasih pa slikam tudi pri 4000 mm ali 6000 mm gorišča, kar zahteva še krajši čas ekspozicije. Daljše gorišče je seveda ključno za velikost ISS na sliki. Astronomske kamere nimajo ISO, ampak gain, kar je zelo podobna stvar. Ne, teleskopi nimajo zaslonke. No, v bistvu imajo samo eno – to je kar celotna velikost objektiva teleskopa. Če to prevedemo v fotografsko izrazoslovje, sem slikal pri f/5 – f/25. Vendar se f/razmerje ne podaljša z manjšanjem objektiva, ampak z Barlowimi lečami. Manjšanje objektiva oz. “zaslonke”, če hočeš, se uporablja samo pri slikanju Sonca – pa še to redko. V vseh ostalih primerih je svetlobe vedno premalo. V tem primeru je ISS sicer zelo svetla. Vendar je potrebno izbrati še ravno pravi čas ekspozicije in najmanjši možen gain, da je slika ostra, svetla in s čim manj šuma. To pa zahteva veliko mero eksperimentiranja. Največji faktor pri vsem skupaj je pa še astronomski siing, ki je pri tako velikih objektivih glavni limitni faktor za resolucijo slike. Teoretična resolucija mojega 10 inčnega teleskopa je na najmanjši razdalji ISS (400 km) manj kot en meter. Zaradi siinga pa je pogosto precej slabša. To je bilo sploh očitno v tem primeru, ker je bilo slabo vreme. Najmanjši detajl na sliki je velik okoli 10 metrov. Zato je še veliko možnosti za boljšo sliko. Samo vreme mora biti OK.
Všeč mi jeVšeč mi je
kul, super hvala za razlago. Sej, kot vidim so osnovni principi podobni “obicajni” fotografiji, s tem da imas tukaj seveda v igri zelo drugacno opremo ter potrebno se vecjo natancnost(npr. pri fokusiranju) in mnogo vec znanja. Kljucna razlika je verjetno tudi v stevilu posnetkov (zato da ulovis pravi fokus snemas fotografije, ki so verjetno v polni velikosti in ne eno samo), zato tudi toliko podatkov. Ce ISS “lovis” na roke in manualno naredis osnovne nastavitve, potem fokus dela teleskop sam, al je tudi to manualno?
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne, tud fokus je pri teleskopu čist manual. Jest preden prleti ISS fokus nastavim na neskončnost na kakšni svetli zvezdi ali planetu (zdej planetov zvečer ni in je kar tečno). Obstajajo tudi avtofukuserji za teleskope, ampak so preveč počasni – so narejeni za relativno počasno fokusiranje zvezd pri fotkanju galaksij, kjer so ekspozicije minute in ne milisekunde. Za ISS ni druge, kot fokusirat vnaprej na roke in upat na najbolje.
Drži pa glede količine podatkov. Snema se v nastisnjenem formatu in to čim hitreje, kar kamera zmore in preživi laptop. Zato so nore količine podatkov. Tipično 100 GB in več za eno sliko ISS ali planeta. Po mojih izkušnjah je potreben lap top z najhitrejšim obstoječim diskom, kar obstaja, da zdrži sprotno zapisovanje teh ogromnih količin podatkov. Naredi se več tisoč posnetkov. Potem pa se izbere najboljše ven in se sešteje najboljše skupaj. Spet je pri ISS to zelo težko, ker se ISS hitro obrača okrog svoje osi in se ne da seštet na tisoče posnetkov, kot je to pri planetih, ker je vsakih par sekund malo drugače obrnjena. Je pa vseeno ISS lažje slikat tkole, ko leti čez celo nebo, kot takrat, kadar leti čez Sonce, ko imaš manj kot pol sekunde časa: https://bojanambrozic.com/2025/06/12/tranzit-iss-cez-sonce/ za vse skupaj.
Danes ob 20:00 bo idealen ISS tranzit. Bo samo 420 km stran. Tako da kar probaj. Če nimaš teleskopa, pa z navadnim objektivom – vsaj značilen H se bo zagotovo videl, ker bo navidezno danes kar velika – okrog ene ločne minute. Ko pride ISS pač naredi “burst” kakor hitro pri fotoaparatu gre.
Všeč mi jeVšeč mi je