Zadnje noči nas razvajajo s svojo lepoto in predvsem mirnostjo. Že prejšnja noč se mi je zdela odlična. Zadnja pa je bila še mnogo boljša. Dosegel sem osebni rekord. Pri slikanju planetov Marsa in Jupitra sem dosegel ločljivost 0,5 ločne sekunde, kar je le malo več od teoretične ločljivosti (0,48 ločne sekunde) mojega 254 mm teleskopa. Kljub temu, da mi je to uspelo, si je zelo težko predstavljati kakšne podrobnosti sem uspel videti. Zato naslednja primerjava: 0,5 ločne sekunde pomeni videti 25 cm velike detajle na razdalji 100 km, kar je isto, kot če bi stal v Piranu in videli kako vam nekdo maha z naglavno ruto na vrhu Triglava. Na razdalji 1 km pa 0,5 ločne sekunde pomeni ločljivost okoli 2 milimetra! Torej je to teleskop ali mikroskop? Zato, kot vidite, je možno videti ogromno detajlov na površini Marsa in Jupitra. Najmanjši detajli vidni na Marsu so veliki 650 km in Jupitru 1800 km. Zato se na Marsu vidi obe polarni kapi: severna je večja in južna je manjša, ker je na severni polobli trenutno zima, na južni pa je poletje. Marsovski letni časi delujejo podobno, kot na Zemlji – le da so dvakrat daljši. Vidi se tudi največji kanjon v Osončju: 4000 km dolgo dolino Mariner. Na Jupitru se pa zelo jasno vidi Veliko rdečo pego in še cel kup manjših ciklonov. Če bi slikal Luno (pa jo nisem, ker jo ni bilo nad obzorjem) bi dosegel na njenem površju ločljivost 1 km. Ker so bili tako dobri pogoji, sem planeta opazoval tudi vizualno pri 317-kratni povečavi. V praksi je tako visoko povečavo res težko doseči. Tokrat pa ni bil noben problem in bi lahko povečavo še povečal za dvakrat. Ni bila ovira ločljivost, ampak izjemna svetlost planetov, ki me je slepila, zaradi česar sem ju težko dalj časa gledal. Bi potreboval filtre za ta namen, a jih nimam.

Tehnične podrobnosti slikanja: slikal sem s teleskopom GSO 254/1275 mm s 5 x barlowo lečo – pri goriščni razdalji 6350 mm. Slike sem v gorišču teleskopa zajemal z barvno kamero Uranuc-C s programom SharpCap.
Jupiter: čas ekspozicije posamezne sličice je bil 25 milisekund. Posnel sem 8000 sličic, od katerih sem 1 % najboljših združil v programu AutoStakkert.
Mars: čas ekspozicije posamezne sličice je bil 20 milisekund. Posnel sem 16000 sličic, od katerih sem 2 % najboljših združil v programu AutoStakkert.
Obdelava slik je potekala s programi PIPP, RegiStax 6, Photoshop in Photoshop Express.
Ločljivost teleskopa sem izmeril s programom ImageJ.