Mars je Zemlji trenutno najbližji planet. Vendar, ker je izredno majhen – pol manjši od Zemlje ga je zelo težko slikati. Na nebu je Mars trenutno iste navidezne velikosti (12 ločnih sekund), kot krater s premerom 22 km na Luni (glejte sliko). Fotografirati detajle na površini Marsa je isto, kot prebrati registrsko tablico vozila z razdalje 17 km. Zato je Mars mogoče slikati samo v zelo dobrih atmosferskih pogojih z dobrim siingom; in včeraj so še kar bili taki pogoji. Na sliki Marsa se lepo vidi severno polarno kapo, ki je pretežno sestavljena iz zmrznjenega ogljikovega dioksida, ščitast vulkan Syrtis Major in udarni krater Hellas, ki je s premerom 2300 km tretji največji krater v celotnem Osončju. Potrjujem pa, da tudi jaz nisem videl Marsovskih kanalov :). Ker so bili pogoji dobri sem posnel tudi svoje najboljše slike Jupitra doslej. Jupiter je danes najbližje Zemlji letos. Mars pa nam bo najbližje 16. januarja 2025. Takrat bo 20 % večji, kot je bil to noč, kar pomeni da bom mogoče lahko takrat lahko slikal še kak detajl na površju več.

Slikal sem s teleskopom GSO 254/1275 mm s 5 x barlowo lečo – torej pri goriščni razdalji 6350 mm. Slike sem v gorišču teleskopa zajemal z barvno kamero Uranuc-C. Čas ekspozicije posamezne sličice je bil za Mars 6 milisekund in za Jupiter 10 milisekund. Za sliko Marsa posnel 12000 sličic, od katerih sem 1 % najboljših združil v programu AutoStakkert. Za sliko Jupitra sem posnel 6000 sličic od katerih sem uporabil 5 % najboljših. Obdelava slik je potekala s programi PIPP, RegiStax 6, Photoshop in Photoshop Express. Sliko prvega krajca Lune sem prav tako to noč posnel s 5 inčnim Celestronom Nextar5 SE: gre za mozaik dveh slik.