Astrofotografija je vse prej kot lahek hobij. Nov teleskop imam sedaj en dober mesec dni. In hočem vam pokazati na primeru slik Saturna, kako sem iz čistih zmazkov, ki sem vam jih kazal en mesec nazaj, napredoval do slik, ki jih snemam danes. Moral sem spoznati teleskop, se naučiti pravilno izostriti sliko, pravilno nastaviti montažo za sledenje in predvsem algoritme številnih računalniških programov, da iz teh drobnih slik izluščim čim več detajlov. Kot sem že večkrat pisal, je največji problem naša zelo turbulentna atmosfera in ne toliko ločljivost teleskopa: https://bojanambrozic.com/2024/10/01/kako-zelo-majhen-je-v-resnici-videti-saturn/.

Tokrat sem s programom SharpCap zajel 10073 slik Saturna z individualno ekspozicijo 32 milisekund. To nanese 56 GB podatkov! Potem pa sem s programom AutoStakkert izbral samo 2 % najbolj ostrih sličic. Teh 200 najboljših sličic sem potem združil v eno samo sliko. To sliko pa sem potem obdelal še s programi RegiStax 6, Photoshop in Photoshop Express. In kaj se več vidi na najnovejši sliki Saturna? Jasno se vidi Cassinijevo ločnico v prstanih. Prav tako se vidi senco planeta na prstanih. Vidi se tudi nekaj svetlejših pasov na površju planeta. Seveda sem prepričan, da se lahko še izboljšam. Počakati moram na bolj mirno atmosfero in zajemati sličice pri še krajših osvetlitvah, kar bo omogočilo, da bodo slike še bolj ostre.

Predvsem pa je pri vsej stvari najbolj važno, da kljub izjemno hudi bolezni končno lahko nekaj počnem kar me veseli. Glava pri tej bolezni nima vpliva. Zagotovo pa ne škodi, če razmišljam zaradi astronomije vsaj malo bolj pozitivno. Kolikor se sliši čudno si najbolj želim, da mi bi bil ta teleskop, pa čeprav je stal celo premoženje, čim prej odveč in da bi se spet vrnil na svoja stara pota v hribe in nazaj v službo. Oboje zelo pogrešam. Hkrati z astronomijo treniram svoje možgane – saj moja služba – sem poklicni mikroskopist (klik) – v osnovi ni dosti drugačna od astrofotografije.

Slika z datumom 20. avgust je bila posneta skozi moj stari 120 mm refraktor z mobitelom in ne skozi 254 mm Newtona, kot vse ostale. Vendar sem jo vseeno dal zraven za primerjavo, kot prikaz, da se tudi z najbolj primitivno opremo: torej mobitelom, ki ga ima vsak in s teleskopom brez sledenja, da vsaj zaslutiti prstane na Saturnu. Poskusite!