Kaj zdravi dolgi covid? Kratek odgovor je nič. Trenutno ne obstaja nobeno potrjeno znanstveno dokazano zdravilo ali metoda zdravljenje za učinkovito zdravljenje dolgega covida. Torej smo pacienti večinoma prepuščeni dolgotrajnemu počasnemu umiranju v nečloveških mukah, o čemer že dalj časa pišem na tem blogu. Kljub temu pa obstajajo številne metode zdravljenja, ki imajo neko znanstveno osnovo in so nekaterim pacientom pomagala do delne ali popolne ozdravitve. Jaz sem takih metod zdravljenja doslej naštel kar 16. Zagotovo pa jih je pa še precej več.

VRSTE ZDRAVLJENJA DOLGEGA COVIDA:
Metode zdravljenja lahko razdelimo na dve skupini: simptomatska zdravljenja in vzročna zdravljenja. Simptomatska zdravljena so tista zdravljenja, ki zdravijo enega ali več simptomov, kot posledica dolgega covida (npr. če imam glavobol in vzamemo analgetik). V nekaterih primerih je simptomatsko zdravljenje nujno, tudi za ohranitev življenja, kot npr. pri srčnih in možganskih kapeh, kot posledica dolgega covida. Prav tako nam bolnikom simptomatska zdravljenja do neke mere izboljšajo kvaliteto življenja. Vendar jaz sem kar malo kritičen do teh metod zdravljenja, ker v resnici ne ozdravijo bolezni, ampak samo blažijo simptome. Kot sem že večkrat pisal, pri dolgem covidu je znano več kot 200 različnih simptomov in še slabše: značilnost te bolezni je, da pogosto, ko pozdravimo en simptom, se pojavi drug, pogosto povsem nepovezan simptom. Vsaka zdravila, ki jih jemljemo zagotovo imajo določene nezaželene stranske učinke.

Zato se sam za svoje zdravljenje veliko bolj nagibam k vzročnim metodam zdravljenja. To so zdravljenja, ki direktno ne ciljajo simptomov bolezni, ampak zdravijo vzrok dolgega covida. Težava je, da trenutno vzrok in mehanizem bolezni nista znana. Obstaja najmanj šest različnih hipotez: 1) Mithondrijska disfunkcija, 2) Fragmenti virusa – t.i. spike protein, 3) Imunska disregulacija, 4) Disrupcija črevesne mikrofavne, 5) Disfunkcionalno nevrološko delovanje, 6) Mikro strdki in abnormalnosti v endoteliju žil. In verjetno nobena od teh hipotez ni povsem pravilna. In, ker ni znan mehanizem bolezni, potem je praktično nemogoče dizajnirati učinkovito metodo vzročnega zdravljenja za dolgi covid. Na svetu trenutno obstaja več raziskav (po mojem mnenju še vedno veliko premalo), ki iščejo vzročne metode zdravljenja. Vendar bo od teh raziskav do učinkovitih zdravil verjetno minilo še najmanj več let.

In to je čas, ki ga mi bolniki preprosto nimamo! Zato sem iz obupa na lastno odgovornost pristal na več eksperimentalnih metod zdravljenja. Svojo pričujočo raziskavo baziram na predhodni raziskavi, ki sem jo objavil v blogu z naslovom Analiza faz v ciklu dolgega covida. Zato nujno predhodno preberete tisti blog. V tej raziskavi sem poskušal statistično ovrednotiti učinkovitost nekaterih metod zdravljenja dolgega covida, ki sem jih sam poskusil. Opozarjam, da nisem zdravnik in, da nikomur ne svetujem nobene metode zdravljenja.

ANALIZA USPEŠNOSTI ZDRAVLJENJA RAZLIČNIH METOD ZRAVLJENJA
Raziskavo učinkovitosti metod zdravljenja sem zasnoval takole. Število dni jemanja določenega zdravila sem primerjal s svojim dnevnim številom prehojenih korakov. Število dnevnih korakov pa je, kot sem pokazal v prejšnjem blogu, precej učinkovita metoda za prikaz moje lastne fizične zmogljivosti in hkrati tudi mojega počutja. Na ta način sem dobil primerjavo med svojim počutje tekom jemanja določenega zdravila.

Za vsako zdravilo sem izračunal Pearsonov korelacijski koeficient r; pri stopnji zaupanja p = 0,05 , kar pomeni 95 % stopnjo zaupanja. Koeficient r lahko leži med vrednostmi -1 in +1. Če r = 0; to pomeni, da ni nobene korelacije med koraki- a.k.a. mojim počutjem in zdravilom – torej zdravilo ni imelo vpliva na moje počutje/zmogljivost. Če je r blizu vrednosti 1 pomeni močno korelacijo; torej zdravilo mi je koristilo. Če pa je r blizu vrednosti -1, pa pomeni, da mi je zdravilo škodovalo.

Zavedam se, da ima ta metoda ogromno pomanjkljivosti: 1) N =1; jaz, 2) nekatera zdravila sem jemal relativno kratek čas, kar pomeni relativno malo podatkov, 3) interference med zdravili, 4) več zdravil sem jemal hkrati in lahko se slučajno kaže na vplivu zdravilu A negativen/pozitiven vpliv zdravila B in obratno, 5) kljub temu, da sem dnevne doze nekaterih zdravil spreminjal, sem poenostavil, da ima zdravilo ves čas enak vpliv, 6) nekatera zdravljenja še niso končana, 7) kljub temu, da večina zdravil potrebuje nek čas, da začnejo učinkovati, sem poenostavil, da je njihov vpliv ves čas enak, 8) na počutje, kot sem pokazal v prejšnjem blogu vpliva ogromno drugih dejavnikov, 9) vse statistične metode so vedno do neke mere subjektivne.

Če sem zdravljenje z nekim zdravilom vmes prekinil, in sem ga kasneje ponovno začel jemati, sem štetje dni jemanja zdravila začel od začetka in rezultate prikazal posebaj.

Maraviroc:
Najprej sem se lotil zdravljenja z maravirocom in pravstatini/atorvastatini. Maraviroc je zdravilo za bolnike okužene z virusom HIV. Ideja maraviroca pri zdravljenju dolgega covida je, da zdravilo uniči spike protein, ki (kot omenjeno v prejšnjem poglavju) je eden izmed potencialnih razlogov za razvoj te bolezni (povezava do članka). Maraviroc sem jemal 77 dni in sem ga nehal jemat, ker mi ni pomagal. Kako zelo se mi je poslabšalo počutje med jemanjem maraviroca kaže spodnji graf, ki kaže, da je prisotna statistično značilna negativna korelacija (izračunan korelacijski koeficient r = – 0,28). Torej dlje, kot sem jemal to zdravilo, slabše sem se počutil. Za zdravljenje z maravirocom sem zapravil 6000 €. To vam pravim, da ne boste po nepotrebnem še vi. Zagotovo pa vem, da je nekaterim maraviroc pomagal, kar kaže na to, da je zdravljenje dolgega covida pogosto podobno “streljanju v temi”.

Atorvastatin:
Atorvastatin sem jemal skupaj Maravircom. Vendar sem ga 7 dni jemal preden sem začel jemati Maraviroc in takrat se mi je zdravje nenadoma nenormalno izboljšalo. Zato sem tukaj zrisal korelacijo zgolj za tistih 7 dni, potem ostalo je enako kot pri Maravirocu. Kot sem že zgoraj omenil, pri statističnih analizah ne gre brez subjektivnih odločitev. Statistika izboljšanja ne kaže, ampak če pogledate sem takrat dosegel največjo dnevno število korakov od kar imam razvit dolgi covid (povprečno skoraj 17000, kar je 14 km dnevno).

Pravastatin:
Pravastatin jemljem, ker je znano, da pomaga odpravljati mitohondrijski disfunkcijo, ki je eden od razlogov za dolgi covid. Kot je razvidno iz grafa je korelacija celo rahla negativna in statistično neznačilna.

Medrol:
Medrol je kortikosteroid za katerega nekatere raziskave kažejo (povezava do članka), da pomaga pacientom z dolgim covidom. Dobil sem depo medrola v mišico, ki se bo počasi sproščal 3 mesece: zato kljub temu, da sem dobil samo eno dozo, smatram, da gre za več enakomerni dnevnih doz. Zaenkrat je od prejema medrola minilo 17 dni. Zaenkrat je prisotna zelo šibka pozitivna korelacija. Ker je zdravljenje šele s tem zdravilom šele v prvi fazi, upam da bom čez 3 mesece zrisal bolj vzpodbuden graf.

Paxlovid:
Za paxlovid je znano, da zdravi covid. Večje vprašanj je, če zdravi tudi dolgi covid. Meni je v času jemanja, ki je navzgor omejeno na zgolj 5 dni zelo pomagal: r=0,88 , statistično značilno. Škoda, ker ga ne smem jemati dlje.

D vitamin:
Velja za enega najbolj pogostih prehranskih dodatkov, ki ga predpisujejo za zdravljenje vseh mogočih bolezni. Jaz nimam pomanjkanja tega vitamina, pa sem ga vseeno jemal. Kot sem pričakoval, mi vitamin D ni pomagal. Korelacija je sicer šibko pozitivna (r=0,24), a ni statistično značilna.

Probiotik Dermaflora:
Probiotike jemljem, ker obstajajo znanstveni dokazi (povezava do članka), da nekateri probiotiki odpravljajo disrupcijo črevesno mikrofavne, kar je nekatere ozdravilo dolgega covida. Tukaj obstaja rahla negativna korelacija, ki pa ni statistično značilna. Prisotna je negativna korelacija (r=-0,42), ki ni statistično značilna.

Koencim Q10:
Ta prehranski dodatek jemljem, ker je znano, da nekaterim bolnikom pomaga pri obnovi imunskega sistema, ki je zelo prizadet zaradi dolgega covida. Prisotna je negativna korelacija (r=-0,42), ki ni statistično značilna. Q10 in probiotik jemljem skupaj -zato sta oba grafa identična.

Aspirin:
Za dolgi covid je znano, da povzroča mikro strdke, kar povzroča nastanek zelo nevarnih srčnih in možganskih kapi. Aspirin sem jemal, ker redči kri, da bi preprečil te zaplete. Kot je razvidno iz grafa mi ni ne izboljšal, ne poslabšal počutja. Nisem pa ga jemal predolgo zaradi stranski učinkov; zaradi česar nimam dolge serije podatkov. To je bilo dokaj na začetku bolezni, ko sem še z lahkoto prehodil 10 km dnevno.

Spanje:
Zaradi dolgega covida spim dlje, kot sem včasih. Statistika ne kaže korelacije med počutjem in dolžino spanca.

Vreme:
Za konec pa sem bolj kot zanimivost, preveril, če na moje počutje slučajno kaj vpliva vreme: konkretno zračni tlak. In kot jasno kaže spodnji graf je odgovor odločno: “Ne” (r = 0,08).

Kakorkoli obračam statistične podatke se mi zdravstveno stanje ves čas slabša.