V spomin moji stari mami Ani Kristan – po domače Anici.
Anica se je rodila v številčni kmečki družini 28. 7. 1941 v Kamni Gorici. Večino svojega življenja je preživela v Ljubnem s svojim možem Francom. V družini sta se jima rodila dva otroka. Mladost je preživel samo eden – moja mati. Poklicno kariero je opravila večinoma v tovarni Iskra – upokojila se je še preden sem bil jaz rojen. Spominjal se je bom predvsem po tem kot edino osebo, ki je bila trdno prepričana v neskončno človeško poštenost. Ta dobrohotna naivnost ji je prinesla lepo število anekdot, ki jih je rada pravila, pogosto pa jo je tudi precej stala. Na primer še po 60 letih se je spominjala, kako je prišla v salonarjih na vrh Begunjščice (slika spodaj). Kljub številnim težkim življenjskim preizkušnjam je ves čas ohranjala optimizem – do čisto zadnjega. Zelo rada je dobro kuhala in bila na to upravičeno zelo ponosna. Zadnjo pehtranovo potico je na začudenje vseh spekla povsem sama pred le tremi tedni. In, to kljub temu da je bila v nepredstavljivo hudih bolečinah zaradi naglega napredovanja rakave bolezni, ki jo je mučila že zadnjih nekaj let. Izdihnila je v naši domači hiši v Ljubnem 29. 8. 2023, natanko 37 let po smrti svojega sina. Spodaj pripenjam nekaj slik njej v spomin – izsekov iz njenega življenja.