Norveška je država na severu Evrope, znana po naravnih lepotah, ki je ironično obogatela z naftno industrijo. Zato je to v vseh segmentih zelo draga država. Na potovanje pripravila tako, da bi bilo vse skupaj čim ceneje. Za najino izhodišče potovanja sva izbrala mesto Bergen, kamor sva priletela z Brnika.
PRENOČEVANJE
Razen prvi in zadnji dan, ko sva imela neugodna nočna leta, sva ves čas spala v raznih kampih. Kampov je na Norveškem resnično ogromno – verjetno na stotine ali celo tisoče – na največ pol ure vožnje je zagotovo vsaj eden. Cene šotorjenja v kampih znašajo od 25 do 40 €, kar je znatno ceneje kot na Hrvaškem. Poleg tega nama je to omogočilo, da sva bila zelo fleksibilna. Za lokacijo kjer bova spala sva se pogosto odločila šele pozno zvečer, ko sva rekla, da je za danes pa dovolj vožnje. Slabost kampiranja v šotoru je dež – in tega je na Norveškem precej. V vseh kampih imajo tudi možnost namena majhnih hišk, ki stanejo od 40 € pa do tudi več kot 100 € na noč. Midva sva se jih poslužila zadnje tri dni, ko je padal dež, jaz pa sem za po vrh še zbolel in sem potreboval nekaj več udobja. Če ne, ni veliko manjkalo, da bi moral koristiti Coris zavarovanje. Lokacije vseh kampov z osnovnimi podatki in cenami dobite v aplikaciji NorCamp. Na Norveškem je sicer dovoljeno zastonj kampirati izven naselij. Tega se ravno zaradi mojega slabega zdravja nisva poslužila. Zaradi polarnega dneva, prave noči ni bilo. Mene to ni motilo. Marsikdo pa zaradi tega ne bi mogel spati – sploh zato, ker je šotor prosojen tudi za nočno svetlobo.
RENTACAR, CESTE in PROMET
Rentacar je tako ali tako po navadi najdražji del vsakega potovanja. Na Norveškem pa je še 2-krat ali trikrat dražji, kot skorajda povsod drugod. Za 9 dni naju je stal kar 900 € – s tem da je bila to dejansko najugodnejša izmed vseh ponudb. Zato se marsikdo odloči, da gre na Norveško z avtom kar od doma. Jaz menim, da je to pametno. Vendar vzame veliko časa. Do Bergna (kamor sva šla midva z letalom) to nanese realno 3 dni vožnje. In če še računate, da je potem potrebno še nazaj – je jasno, da kdor gre z avtom na Norveško mora iti na pot za najmanj tri tedne, da ima to vsaj približno kak smisel. Norveška je resnično ogromna država. Denimo časovno vzame isto časa vožnja od Ljubljane do Bergna, kot od Bergna po celotni Norveški do Nordkappa. Midva sva prevozila 1600 km države, kar je res le majhen del celotne države. Ceste imajo sicer zelo dobre. Predvsem je neverjetno kako zelo veliko tunelov imajo – tudi najdaljšega cestnega na svetu. Večkilometrski tuneli so skopani tudi do zaselkov, kjer je le nekaj hiš. V prid jim gre ugodna geologija območja- s trdnimi gnajsi. Zato tuneli večinoma sploh nimajo armiranega podporja. Če bi bila Log pod Mangartom in Črna na Koroškem na Norveškem, bi zagotovo vsak imel svoj 10 km dolg tunel. Težava Norveških cest je, da so zaradi fraktalne narave fjordov zelo ovinkaste. Zato se zelo počasi kam pride. Poleg tega je njihova najvišja omejitev zgolj 80 km/h. Kazni za prehitro vožnjo so baje grozno visoke: 500 € za zgolj 3 km/h prehitro. Cestnine se zaračunava avtomatsko prek registrskih tablic – sistem AutoPass. Kot rečeno, se fjordi zajedajo tudi več kot 200 km globoko v celino. Zato pogosto ni druge variante, kot čez fjord iti s trajektom. Spet so ti trajekti zelo učinkoviti – vozijo na 15 min. Bolj kot hodim po svetu, bolj vidim kako zaostala država je Slovenija. Ceste imamo obupne. Javni prevoz pa obstaja zgolj na papirju oz. ravno toliko, da je jama brez dna v katero se steka greznica politike.
HRANA
To je segment pri katerem se da največ prihranit ali pa zapravit: v restavracijah (tudi v tistih s hitro hrano) pričakujte, da boste za en minimalni obrok zapravili najmanj 50 €. Midva sva vseh 11 dni jedla zgolj pašto in nudlje z vrečke, ki sva si jih sama skuhala na bombici s plinom. Po celodnevni turi na Galdhøpiggen sva bila zares lačna; zato sva si privoščila najbolj luksuzno večerjo kar je možno: in sicer sva v trgovini kupila zamrznjene instant pice, ki sva jih pogrela v mikrovalovni pečici, ki so jo slučajno imeli v najinem kampu. Še od študentskih dni sem pravi masterchef mikrovalovke. Naslednji dan sem jaz kar konkretno zbolel in dobil vročino. Po konci me je (poleg lekadolov) spravila instant župica, ki mi jo je ljuba Petra skuhala. Cene v trgovinah sicer niso tako zelo grozne (okoli 1,4-krat višje kot pri nas). Izjema je sadje, ker pač tam (razen jabolk in jagod) nič ne raste.
NARAVA
Pokrajina je ves čas lepa. Sploh je težko reči, da kje ni bilo lepo. Ob vem tem se človek kar malo razvadi. Fjordi so super in traili nad njimi so strašansko lepi. Najbolj me je navdušil vzpon na goro Galdhøpiggen, ki je z višino 2469 m najvišja gora Norveške in celotne Skandinavije. Na goro se pride po krajši poti (obvezno z vodnikom) čez ledenik ali pa zastonj s koče Spiterstulen, kjer sva šla midva. Je pa zato tu potrebno premagati 1500 m v višinske razlike. Gora je nenavadno temne črne barve zaradi kamnine gabro. Zelo nama je bilo všeč tudi na otoku Runde, kjer je ena redkih lokacij na svetu, kjer gnezdijo arktični puffini, ali po naše mormoni- pingvinom podobni ptiči z značilnim oranžnim kljunom. Ptiči se ne bojijo ljudi – lahko sem jim približati na meter razdalje. Bila sva tudi v vasi Tyssedal, ki je izhodišče za znamenito Trolltungo. Vendar se za vzpon nisva odločila zaradi slabega vremena in pa ker je bilo potrebno plačati kar 50 € za parkirnino. Ledeniki pa so se jim že precej stopili in niso tako impresivni kot na Islandiji.
STROŠKI:
-Letalska vozovnica: Brnik-Frankfurt-Bergen: 330 €
-Rentacar za 9 dni: 900 € = 450 €/osebo
-Nočitve: 5 x šotor v kampu po 30 €/noč + 3 x hišica v kampu po 55 €/noč + 2 x hotel: 110 + 90 € = cca. 250 €/osebo
– Hrana: pašta, pašta in še enkrat pašta s kakšnim rogljičkom za dobro jutro = cca. 200 €/osebo + 2 x bombica plina po 18 €
– Bencin stane od 1,8 do 2,1 €/l = 200 € za gorivo za 1600 km
– Cestnine in 5x trajekt: 110 €
Vse skupaj: 2x do 3x dražje kot teden dni Kanarcev









































































































Sicer kot običajno zanimiv zapis, ampak kaj pa tole ?
“Javni prevoz pa obstaja zgolj na papirju oz. ravno toliko, da je jama brez dna v katero se steka greznica najslabših delavcev.”
Javni prevoz je pri nas verjetno res slab (ga ne uporabljam). O kakšni/kateri greznici delavcev je govora v drugem stavku ? Zaposlenih uporabnikov javnega prevoza ali zaposlenih v institucijah javnega prevoza ?
Všeč mi jeVšeč mi je
Kdorkoli se je pri nas kadarkoli peljal s Slovenskimi železnicami ve o čem govorim.
Všeč mi jeVšeč mi je
Res lepa dežela, vaši opisi pa pobožajo dušo, lep dan, Alenka
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala. 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Bojan, redno berem tvoj blog. Tudi mene je zmotil “sovražni govor”in nekako ne paše v kontekst. Razmisli, prespi in mogoče popravi?
Všeč mi jeVšeč mi je
Nobenega sovražnega govora tukaj ni prisotnega. Dejstvo pa je, da se o katastrofalnem stanju slovenskega javnega prevoza še premalo piše.
Všeč mi jeVšeč mi je
Lepi opisi (in fotke) Norveške na vajin način. Zanimive omejitve hitrosti, visoke cene (najvišje v Evropi), a hkrati čudoviti ljudje in visoko spoštovanje družine.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala.
Všeč mi jeVšeč mi je