Majorka je največji otok v Balearskem otočju. Skupaj z Ibizo je znana kot ena največjih Evropskih destinacij za nočne zabave. Vendar midva s Petro seveda nisva šla tja zaradi zabav, ampak zato da bi šla v hodit hribe v čim bolj toplem vremenu. Dokončno premamila pa naju je zelo nizka cena letalskih kart (le 88 € vred s prtljago). Čez cel otok se vleče gorovje Serra de Tramuntana. Najvišji vrh gorovja je Puig Major (1436 m), ki pa je vojaško območje in zato žal ni dostopen. Midva sva si za cilj postavila obiskati drugi najvišji vrh otoka – Puig Massanella (1364 m). Vendar sva bila razočarana, ko sva tam ugotovila, da tudi to trenutno ni mogoče, ker so zaprte vse tri ceste, ki vodijo do izhodišča. Tri tedne nazaj je baje Majorko zajelo močno deževje (po hribih pa sneženje!), ki je sprožilo številne snežne in zemeljske plazove, ki še niso sanirani. Zaradi tega nama je bil poponoma onemogočen do najlepšega dela otoka (dostop je bil prepovedan tudi za kolesarje). Verjetno pa je bil zaradi tega deževja ves otok lepo zelen. Midva sva sicer imela cel teden sončno vreme s temperaturami okoli 20 °C. Občasno je motil le veter, ki so ga s pridom izkoriščali surferji. Morje je imelo samo 13 °C. Toliko, da sva se oba v njem nekajkrat na hitro zmočila. Meni je njegov hlad prišel prav za hlajenje mojega poškodovanega gležnja. Pravo kopanje brez neoprena pa trenutno ni mogoče. Kljub temu, da nisva mogla na najvišje vrhove, je Majorka kar precej gorata in hribovita, da sva brez težav našla kar nekaj lepih trailov. V celem tednu sva skupaj prehodila 120 km. Najlepši traili so nama bila La Trapa trail, Valdemossa trail, Talaia d Alcudia in Son Jaumell. Potrebno pa je povedati, da je teren tu izrazito kraški – po mojem izrazoslovju ga opisujem, kot “zvinjegleženj kamen”. Zato brez visokih gojzarjev nikar na pot. Poti večinoma niso najbolje označene. Najbolj pa naju je zmotilo, da marsikje poti potekajo čez privatna zemljišča in so zato te poti le pogojno javno dostopne (ali pobirajo vstopnino za poti ali pa sploh ni dovoljen prehod). Ker je bilo izven sezone nikjer ni bilo veliko ljudi. Če pa so so že bili so bili to v veliki večini Nemci. Kar je za Slovence Krk in Istra, je za Nemce Majorka. Vpliv Nemcev je čutiti na vsakem koraku, saj so tu tudi nemške bolnice, večina hotelov je v lasti Nemcev, po radiu pa se vrtijo Nemški programi. Tudi lokalci so naju ves čas imeli za dva Nemca.
Pohvalit moram umirjeno kulturo vožnje. Zanimivo je tudi to, da na otoku ni skorajda nobenih semaforjev in da so samo krožišča. Skupaj sva po otoku prevozila 1000 km (je kar velik otok).
Če potegnem črto je Majorka lep otok, ampak so mi Kanarci od vseh Španskih otokov vsekakor vsekakor lepši in prijaznejši.

Stroški:
-povratna letalska karta: Treviso- Palma de Mallorca (88 €)
-parkirišče v Trevisu za 8 dni: 45 €
-rentacar za 8 dni: 90 €
-apartma 7 nočitev za oba skupaj: 320 €
-bencin tam trenutno stane: 1,71 € / l