Po šihtu z Ljubelja na Zelenico in nato v Suho ruševje. Skozi grapo Y v Vrtači so vseskozi narejene stopnice. Sneg je tudi dober. Tako, da cepinov niti nisva potrebovala. S palicami oz. Whipetom je šlo bistveno hitreje. Od Ljubelja do vrha Vrače sva potrebovala 1h 50 min, ki sva ga dosegla ravno ob zadnjem večernem svitu. Odločila sva se za sestop po Južni grapi. Meni je bilo to prestrmo in sem šel raje peš. Na smuči sem šel šele na dnu grape, kjer pa so bile številne plazovine južnega snega (če ne bi bila tu ponoči, bi bilo tu smrtno nevarno). Želel sem smučati proti Ljubelju v okviru letne markirane poti. Ampak je bilo zaradi številnih zelo debelih plazovin prečenje s smučmi zelo težavno. Poleg tega je bila zelo temna noč in se razen do konca snopa naglavnih luči ni videlo popolnoma nič. Pa sem imel dve luči, vsako s po 1000 lumni. Zato sem namesto proti Zelenici, odsmučal kar navzdol do Koče pri izviru Završnice (slab gnil sneg, skorja). Tam pa spet na pse in po dnu doline nazaj navzgor na Zelenico. Če je bila prej smuka obupna, je bila vsaj z Zelenice odlična. Skupaj se je nabralo 12 km in 1200 višincev, kar se mi zdi zelo veliko za turo po službi.