Spet sva šla v pogorje Nockbergov, ki ga odlikujejo čudovite, mehke poti. Tokrat sva za izhodišča izbrala Bad Kleinkirchheim, ki je od Karavanškega tunela oddaljena manj kot uro vožnje. Najprej sva se povzpela na Kaiserburg (2055 m). Nato pa sva nadaljevala še na Wöllaner Nock (2145 m), Vorderer Wöllaner Nock (2090 m) in Pfapffeneck (2046 m). Ves čas sva uživala v čudovitih jesenskih razgledih. Macesnom pa manjka še nekaj tednov, da se dokončno obarvajo. V dolino sva se vrnila z gondolo. Na smučišču so sicer poleg planincev najbolj prevladovali kolesarji, ki so se vozili po downhill progi, ki je po mojem mnenju precej enostavna in bi bila celo vozna z gravel kolesom. To je bil žal zame zelo verjetno zadnji izlet v hribe letos, saj če bo vse po sreči, me v kratkem čaka operacija gležnja in posledično več mesecev dolga rehabilitacija.