Potem, ko je bila prejšnji teden v naših krajih že čista pomlad in sem bil že prepričan, da je bolj ali manj konec s turno smuko za to sezono, je ta vikend po hribih padlo več kot pol metra novega snega. Odločili smo se, da gremo lovit pršič pod Kriško steno. Parkirali smo pri drugi Vršiški serpentini. Iz izhodišča do planine V Klinu je bilo še ravno dovolj snega, da smo lahko za silo smučali. Nato pa smo vpregli pse in mimo Koče v Krnici odbrzeli proti Kriški steni. Približno sredi grabna smo ujeli edina turna smučarja pred nami. Tako, da smo do vrha naprej potegnili špuro mi (bolje rečeno Urban jo je). Samo gaženje niti ni bilo tak problem, kot je bila difuzna svetloba. Novega snega sem izmeril na okoli 50 cm. Ko smo pregazili na vrh pa se je zjasnilo in vidljivost se je močno izboljšala. Imeli smo velik privilegij, da smo prvi odsmučali. Sneg je bil prvovrstni pršič. Uživali smo in vriskali. Zato smo se odločili za ponoven vzpon. V drugo je bilo zaradi špure seveda lažje. Prav tako, pa je postalo vreme še lepše, saj je sonce končno posvetilo v Krnico. Za sneg to sicer ni dobro, a mi smo bili dovolj zgodni, da smo ujeli idealne razmere. V drugo smo smučali desno (dol grede) pod stenami. Zgornjih 500 višincev je bila smuka noro dobra. Spodaj pa je bilo treba že paziti na posamezne skalne mine, saj se pozna da je snežne podlage zelo malo. Vsega skupaj smo odsmučali 1600 višincev. Ko smo prismučali v dolino, je bilo sonce že tako visoko, da so s sten že leteli posamezni plazovi južnega snega. Dobre razmere so bile zagotovo dobre samo danes dopoldne. Zaradi sonca bo jutri zagotovo že skorja.