Po tekmi vzponu na Zelenico, sem se odločil, da nastopim še na turnosmučarski tekmi na Jezerskem. Tekma je v preteklih letih potekala v smeri Dolge njive in Plešivca. Letos pa je bila trasa zaradi pomanjkanja snega prvič speljana v dolini Ravenske Kočne. Štart tekme je bil na začetku tekaških prog, v bližini lovskega doma. V prvem delu smo šli kar po tekaških progah, nato pa po kolovozih v smeri Visokega vrha. Nato je sledil odsek, kjer smo morali smuči nesti na nahrbtniku. Jaz tekmovalne turne opreme nimam (beri, je astronomsko draga). Nimam niti primernega nahrbtnika. Po naključju sem tik pred tekmo v avtomobilskem prtljažniku našel star kolesarski nahrbtnik, ki je imel pri strani dovolj dolge jermene. Z improvizacijo tik pred tekmo sem ga uspel prirediti, da sem nanj lahko zasilno pripel smuči. Še sreča, saj je bila pot po kateri smo tekli poledenela in bi bilo res nevarno, če bi smuči nosil v roki. Od peš odseka smo šli še 500 m na turnih kožah; do menjave na Štularjevi planini. Če sem imel občutek, da mi v klanec gre kar dobro in da sem lahko držal tempo, sem na menjavi izgubil veliko časa. Še več pa potem na spustu, ki sem ga raje odpeljal s previdnostjo, kot pa da bi prišlo do nesreče. Pri spodnji postaji žičnice na Češko kočo smo spet vpregli pse in se vzpeli do druge menjave v zatrepu Ravenske Kočne. Nato je sledil le še uživaški spust do cilja. Sneg na spustu je bil presenetljivo dober in našel se je celo kak zavoj zelo uležanega pršiča oz. sreža. Moram reči, da še na nobeni tekmi nisem tako zelo užival. Proga je bila res dinamična in razgibana. Če bo priložnost, upam, da bom lahko nastopil še na kakšni podobni tekmi. Zaradi poškodbe gležnja (imam počeno kost v gležnju), ki se mi veče že dalj časa, pa bom videl kako bo.