Od Pristave sva se za avtom zapeljala do Križovca: cesta je ledena, s kolesnicami. Na dveh mestih pa jo seka nevaren jarek, ki ga je v snegu izdolbla voda. Vseeno sva nekako prilezla gor brez uporabe snežnih verig. Nato sva nadaljevala na smučeh. Sneg je bil že zjutraj gnil in južen, saj je bilo prek 10 stopinj °C. Povsem pomladanske (majske) razmere. Višje pa je postalo samo še bolj toplo. Vse povsod je tekla voda in prav videlo se je kako se tali sneg. Na Belski planini je bilo za kratke rokave. Na Velikem vrhu Struške pa je ravno toliko pihalo, da je bilo za flis. Zanimivo, da je bila v Avstriji po nižinah megla, med tem ko jo pri nas ni bilo. Smuka je bila na vršnem delu zelo dobra. Nato pa je sneg postal tako gnil, da je postalo nevarno, da bi ob zavoju priletel na skalne mine skrite pod snegom. Od koče na Belski planini sem se vzpel še na Korenščico. Smučal sem po slemenu levo od grape, ker je bilo tu še relativno varno. Vseeno sem sprožil veliko kepo sega, ki je s sabo potegnila manjši plaz južnega snega.