Zaradi odjuge preteklega tedna smo se najbrž vsi spraševali kje iskati dobre razmere za turno smuko. Odločil sem se za Vogel. In ker sem bil pozen (9:30) sem dobil predzadnje uradno parkirno mesto v Ukancu. Nazaj grede sem sicer ugotovil, da so danes občinski redarji zamižali na obe očesi, saj so bili avtomobili parkirani povsod ob glavni cesti. Občinska računica (hočem reči naravovarstvena) je bila očitno danes drugačna. Žagarjev graben je bil danes zratrakiran (zjutraj so bila še reberca). Na planini Zadnji Vogel sem zavil desno proti Voglu. Od tu naprej sem hodil sam, pred mano pa ni bilo niti gazi. Po trasi markirane poti sem se prek Vratc (1668 m) povzpel do Kote 1794 m, ki leži tik pod vršno zgradbo Vogla (1923 m). Naprej pa nisem upal, saj je bila pod Voglom strma prečnica, ki bi bila lahko nevarna za kak kložast plaz. Kasneje sem sicer ugotovil, da se na Vogel pozimi ne hodi po trasi letne markirana poti, ampak da bi moral že spodaj zaviti desno, da bi prišel na greben pri Vrhu Krnic. Odsmučal sem po isti poti nazaj do Zadnjega Vogla (večinoma skorja, ampak sploh ne tako slaba smuka). Nazadnje pa sem se za trening po smučišču vzpel še na Šijo. Skupaj se je nabralo 1850 višincev in 22 km.