Zaradi oderuških parkirnin zadnja leta zelo nerad hodim v Bohinjske hribe. Tokrat pa sem (z odporom) požrl slino in Bohinjskemu redarskemu lobiju prispeval 12 € za cestnino na planino Blato. Kljub (pre)dragi cestnini, je bilo že ob osmih zjutraj parkirišče skorajda povsem polno; in to predvsem s strani tujcev. Z Blata sva se prek fužinskih planin Pri Jezeru, Dedno polje in Ovčarija vzpela na sedlo Štapce. Nato pa sva nadaljevala proti Tičaricam, z namenjenem prečenja celotnega grebena do Hribaric. Vendar sva na že Mali Tičarici obrnila, ker sva opazila, da so vrhovi naprej v grebenu prav zimsko “orajhani”, sneg pa je bil trd in leden. Torej, brez zimske opreme popolnoma neprehodno in nevarno. Zato sva sestopila čez Štapce do Dvojnega jezera. Nato pa sva se pa po dolini Triglavskih jezer povzpela še do jezera Ledvice. Razgledi so bili povsod lepi. Žal pa macesnom manjka še kakšna dva tedna, da se živo-pisano obarvajo. Nazaj na izhodišče sva sestopila pot poti čez Prode in čez planino Viševnik. Ta varianta je po dolžini enaka, kot čez Dedno polje, a je pot slabša in z več višinci, zaradi česar se bolj vleče. Za celotno turo sva potrebovala 9 ur in pol, pri čemer sva prehodila 26 km in 1500 višincev.