Civetta (3220 m) je eden glavnih gorskih masivov v Dolomitih. S turo sva začela pri koči Palafavera (1507 m). Po smučiščih sva se najprej vzpela do koče Coldai. Tu se je navlekla gosta megla iz katere se Civetta ni izvila cel dan. Zato danes ni bilo nobenih razgledov. Od koče Coladi pot preči eno uro v smeri proti jugu. Kakšne omembe vrednih višincev se na tem prečenju ne naredi. Nato pa pot pripelje do vstopa v ferato Alleghesi. Ferata je po dolžini zelo dolga, saj premaga kar 900 višinskih metrov. Po težavnosti pa ni posebno zahtevna (nekaj mest C, večinoma B ali B/C). Eno težjih mest je že na začetku, ko se se pot vzpne po navpični lestvi. Višje sta še dve podobni lestvi, od katerih je ena rahlo previsna. Zaradi megle nisva videla nič. Samo višinomer/GPS nama je povedal kako daleč je še do konca. Za vzpon po ferati sva potrebovala 3 ure. Z vrha sva sestopila po poti Via Normale. Prvih 20 min je sestop lahek do koče Torani. Nato pa pot postane zoprna zaradi naloženega kamenja in izpostavljenosti. Varoval pa so samo na tistih delih, kjer je to nujno potrebno. Težavnost te poti – je na najtežjem mestu enaka, kot ferate Alleghesi – s to izjemo da je kakšen kilometer manj jeklenic. Na koncu/vznožju Via Normale je eno večje snežišče, ki sva ga obvila po krajni zevi. Nato pa sta dve možnosti za sestop. Možno je sestopiti nazaj do koče Coldai. Midva pa sva se odločila da sestopiva v vas Pecol, po poti, ki sem jo pretekel 1 mesec nazaj. S Pecola sva imela še dobrih 100 višincev vzpona po cesti nazaj do izhodišča. Nabralo se je 22 km poti in pa 1900 višincev za kar sva potrebovala 9 ur.