S turo smo začeli malo pred 6. uro zjutraj v Gozd Martuljku na parkirišču pred nekdanjim hotelom Špik. Skozi sotesko Martuljškega potoka in mimo Ingota smo se povzpeli v krnico Za Akom. Do začetka snega (ki je na višini 1350 m) smo potrebovali 1 h 30 min hoje. Nato smo do Treh macesnov nadaljevali na smučeh, kar je predstavljajo veliko olajšanje za od težkih nahrbtnikov razbolela ramena. Nad Tremi macesni smo smuče spet nekaj časa nesli na nahrbtniku. Pred nami je bil en turni smučar, ki nam je velikodušno naredil stope skozi celotno Jugovo grapo. Tako, da je bil za nas vzpon skozi grapo zelo udoben. Jaz sem s turo zaključil na škrbini na vrhu grape. Kolega pa se je v brezvetrju (in še vedno jasnini) vzpel na vrh Dovškega Križa. Vršnih 10 m Jugove grape je zelo ozek prehod (štamfanje). Potem nižje pa so bile smučarske razmere odlične – južen sneg, ki se je mestoma ob smučarskih zavojih rahlo plazil. Zato je bilo potrebno nekoliko paziti, da nas niso odnesli lastni plazovi (mene kljub temu eden je). Pod grapo so bile smučarske razmere še boljše, saj ni bilo novega snega. Desno (gledano dol grede) od treh macesnov je relativno ozek snežni prehod, ki najbrž ne bo več zdržal več dolgo. Nižje pa je bilo potrebno paziti na kamenje na snegu. Do konca snega smo zbrali neprekinjenih 1100 višincev smučanja, kar je vrhunsko za junij. Sledil je še peš sestop v dolino. Meni se je ta del ture zdel še celo najbolj zahteven; zaradi jeklenic in pa nenehnega zatikanja smuči v drevesa, ruševje in skalovje.