Cesta na Vršič je splužena in prevozna brez zimske opreme. Pohvale cestarjem, da so splužili zelo veliko število parkirnih mest, tudi na predelih ceste, kjer niso ravno glavna izhodišča za ture v hribe. Parkirala sva pri Erjavčevi koči. Nad meterskimi bandami sva nadaljevala na vrh prelaza. Potem pa čez Vrtaca proti Mojstrovki. Vedar se je vmes vreme močno pokvarilo: začelo je snežiti in pihati močan veter. Vendar to dvoje niti ni bil tak problem kot difuza. Sam že tako ali tako slabo vidim. Zato sva se odločil, da dokler se še vidi kaj je gor in kaj je dol, odsmučava v Drevesnico. In res je bila vidljivost zaradi zaves snega, ki jih je prenašal veter na čase nična. Sneg pa se se je spreminjal iz metra v meter: napihanček, skorja, plazovine in trda podlaga. Tu in tam pa sva ujela tudi kak zavoj pršiča. Nazadnje sva spet vpregla pse in se vzpela 300 višincev nazaj gor na Vršič.