Dobrča je gora, ki je najbližje mojemu domu. Vendar, ker so izhodišča na nizki nadmorski višini, jo le redko smučam. Letos pa je snega dovolj, da sem jo smučal že dvakrat in to iz dveh različnih izhodišč. V nedeljo sem jo smučal iz smeri Drage prek Ledene trate. Tod sem bil s smučmi že decembra, vendar je bilo snega samo za silo dovolj, da sem se lahko peljal izključno le po cesti. Od takrat je zapadlo še najmanj 2 m novega snega. Zato sem se tokrat cesti skorajda povsem izognil z vzponom po grapi. Od konca ceste sem nadaljeval na markirano pot Prevala-Koča na Dobrča, katere pa sem se držal le kakšnih 300 m dokler nisem zavil strmo levo navzgor. Poleti je tu čisto brezpotje. Tudi tokrat sem rahlo zašel, ker sem se držal preveč levo, zaradi česar nisem prišel na glavni vrh Dobrče (1634 m), ampak en meter višji Šentanski vrh (1635 m). Pa nič zato, ker je s Šentanskega vrha lepši razgled, kot z galvenga vrha. Smuka z Dobrče je bila srednje dobra. V gozdu je bil sneg skorjast, na njem pa je bilo tudi veliko odpadlih vejic. Na jasah (ki je jeh na turi žal bolj malo) pa je bil sneg uležan pršič, ki ni bil še čisto nič zvožen, ker relativno malo planincev pozna ta predel Dobrče.

Naslednji dan zvečer sem se na Dobrčo odpravil od sv. Neže (iz smeri Brezij pri Tržiču). Prvi del ture sem hodil po cesti proti Bistriški planini, ki je trenutno pravzaprav sankaška proga. Nato pa sem se prek Breške in Lešanske planine povzpel na vrh Dobrče. Smuka z vrha do Lešanske planine je bil odlična (uležan pršič). Nižje pa je bil sneg preveč skorjast za vožnjo po gozdu. Zato sem se samo še peljal (po precej ledeni cesti) do izhodišča.