Plesišče, Mesnova glava

Začel sem na Rudnem polju ob tako zgodni uri, kot je bilo zaradi korona pravil to mogoče. Kljub temu se je že ob tej uri kar trlo turnih smučarjev. Med prvimi sem zagrizel proti Viševniku. Gaz so potegnili že včeraj. Tako, da mi gre hitro. Nekoliko me le zaustavljata mraz in veter. Na srečo je najbolj pihalo na Plesišču. Višje pa potem niti ne. Obrnil sem na vznožju plazovin na višini 1900 m. Odsmučal sem po pobočju in neki grapi na planino Konjščico (glejte GPS sled). Sneg je bil idealen – pršič je neslo čez ušesa. S Konjščice sem sledil špuri na Mesnovo glavo. Potem sem pod grebenom prečil desno proti vrhu Slemena (1823 m). Smučal sem naravnost navzdol po zelo strmem gozdu. Zgornjih 100 višincev je bila že rahla skorjica, potem do Konjščice pa spet uživaški pršič. S Konjščice sem se vnovič povzpel na Plesišče. V tem času so bila vso pobočja od Konjščice že čisto razrita. S Plesišča sem nadaljeval proti Viševniku do višine 1950 m in nato odsmučal po gozdu na Rudno polje. Nabralo se je 1700 uživaških višincev smučanja pršiča. Na Rudnem polju pa me je pričakalo še eno presenečenje: prometni kaos. In sicer ker je na Rudnem polju že zdavnaj zmanjkalo parkirišč, so avtomobile puščali ob glavni cesti v obliki nepretrgane kolone, ki je segala od vojašnice pa vse do Šport hotela, kar znese 4 km!