Cilj današnje ture so bile Vrbanove špice, kjer se že dolgo nisem potikal. Izhodišče predstavlja Langarjev rovt v Kotu. Cesta do izhodišča je slaba, a (še) prevozna za osebna vozila.

• 

• 

• 

Pot navzgor skozi Kot že kmalu postane strma in zahtevna – sploh za moje uničene gležnje. Že malo nad izvirom se začnejo prva snežišča. Za prečenje priporočam zimsko opremo. Nato sva zavilo desno na pot Lojzeta Rekarja Čez Vrbanove špice. Snega na poti ni nikjer več. Je pa pot v prvem delu nekoliko podrta. Naprej po poti so varovala v odličnem stanju. Pot ni za vrtoglave, saj je mestoma previsna. Po mojem mnenju je to ena najlepših ferat v Julijcih, saj na las spominja na tiste v Dolomitih. Konec poti je pri Staničevem domu, ki so ga ob najinem prihodu ravno odpirali za novo planinko sezono.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Nato sva zavila proti Dovškim vratcem in Rjavini. Na poti so že snežišča, a ne predstavljajo težav. Greben Rjavine pa je popolnoma kopen. Vendar sva na vrhu Male Rjavine imela dovolj hoje. Nekaj metrov višjega, glavnega vrha Rjavine tako nisva dosegla. Včasih tudi nas gorske tekače, bog si ga vedi za kaj, zadane lenoba. Namesto nazaj v Kot, sva raje sestopila v Krmo. To pa zato, ker so v Peklu še snežišča. Midva pa nisva imela zimske opreme. Pot v Krmo pa je na drugi strani brez težav prehodna. Iz Kota v Krmo je 15 km ceste. Dolgočasne hoje/teka me je rešila prijazna planinka, ki me je zapeljala nazaj na izhodišče. Hvala!