Meteoriti – kamni iz vesolja

Članek je bil objavljen na spletni strani časnika Delo: http://www.delo.si/znanje/znanost/meteoriti-kamni-iz-vesolja.html

Meteoriti so kamni, ki padejo na Zemljino površje iz vesolja. Nazadnje so nas močno vznemiril 15. februarja 2013, ko se je nad ruskim mestom Čeljabinsk razletel manjši asteroid.

V atmosfero je priletel z energijo enako 26-33 atomskih bomb nad Hirošimo. Sproščena energije je povzročila udarni val, ki je poškodoval 7200 objektov in 1500 prebivalcev. Nekaj sekund za tem je v okolici mesta padlo na stotine fragmentov asteroida – meteoritov. Vendar nobeden izmed njih ni povzročil škode. S tem dogodkom se je vrnila zavest, da asteroidi predstavljajo grožnjo iz vesolja. Na grožnjo pa se lahko pripravimo le, če jo razumemo: tako, torej, da raziskujemo meteorite in asteroide.

Slovarček:

  • ASTEROID: je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki se giblje v orbiti okoli Sonca.
  • METEOROID: je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki se giblje v orbiti okoli Sonca, in je manjše od asteroidov.
  • METEOR: je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu meteoroida v Zemljino atmosfero ali v atmosfero drugega nebesnega telesa. Ta pojav poznamo tudi pod imenom zvezdni utrinek. V primeru vstopa večjega telesa, ki povzroči svetlejšo sled (ki je tako svetla, da je vidna npr. tudi podnevi) govorimo o bolidu oziroma o superbolidu.
  • METEORIT: Meteoroid ali asteroid, ki preživi pot skozi atmosfero in pade na Zemljino površje.

Velika večina meteoritov je sestavljena iz zelo starih kamnin. Zato z raziskavami meteoritov med drugim pridobimo informacije o začetkih nastajanja našega Osončja. Nekoliko mlajše starosti so meteoriti, ki prihajajo z Marsa, poznamo pa tudi meteorite z  Lune. Zaradi  tega ima vsak meteorit izjemno znanstveno vrednost.

Po podatkih iz spletne baze podatkov vseh doslej znanih meteoritov The Meteoritical Society je trenutno (marec 2017) znanih 55910 meteoritov. Velika večina sodi med t.i. najdbe. To so meteoriti, katerih padec na zemeljsko površje ni bil opazovan. Le 1171 meteoritov sodi med t.i. najdbe – meteorite za katere je znano kdaj in kje so padli na Zemljo.

Od vseh znanih meteoritov je kamnitih meteoritov (skupno padcev in najdb) daleč največ (94,6 odstotkov), medtem ko je železovih meteoritov 4,4 in kamnito-železovih pa le 1,0 odstotka. Za preostale najdbe (0,1 odstotka) pa bodisi ni nedvoumnih dokazov, da gre za prave meteorite, bodisi še niso klasificirane. Meteorite poimenujemo po mestu padca ali najdbe.

Na slovenskem ozemlju so bili doslej najdeni štirje meteoriti: dva padca in dve najdbi. Leta 1908 je v vas Avče v Soški dolini padel 1230 gramov težak železov meteorit. Meteorit so zaradi njegove oblike najprej zamenjali za topovski izstrelek. Kasneje pa so pravilno ugotovili, da gre za železov meteorit heksaedrit. Danes ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju.

Aprila 2009 je na Mežaklo padel kamniti meteorit Jesenice. Doslej so bili najdeni trije fragmenti začetega meteoroida, ki imajo skupno maso 3,61 kg.

Med gradbenimi deli je bil 5. novembra 2009 v bližini Javorij nad Poljansko dolino povsem po naključju najden 4920 gramov težak železov meteorit.

Zadnji se je Slovenski zbirki meteoritov pridružil še en kamniti meteorit – Jezersko, ki je bil sicer najden že leta 1992 v bližini Češke koče. Vendar do decembra 2013 ni prišlo do ugotovitve, da gre za meteorit.

Po nekaterih ocenah na površino velikosti Slovenije pade meteorit z maso 100 gramov vsaki dve leti. Zato ni dvoma, da jih leži še več  in “čakajo”, da jih kdo najde. So pa precej občutljivi na vremenske vplive. Če jih ne najdemo dovolj hitro, lahko povsem razpadejo. Zato velika večina najdb prihaja iz sušnih puščavskih območij – predvsem Antarktike in Severozahodne Afrike.

Kako torej prepoznamo meteorite?

V splošnem jih je težko ločiti od zemeljskih kamnin. Navajam nekaj preprostih tehnik, s katerimi lahko hitro ugotovimo, ali gre lahko za potencirani meteorit ali ne. Dokončno sodbo prepustite strokovnjakom. Brez ustreznih laboratorijskih analiz z gotovostjo ni mogoče potrditi, da je kamen meteorit.

OBLIKA METEORITOV

Meteoriti niso nikoli povsem okrogli, prav tako niso oglati. Ne vsebujejo lukenj ali kakšnih špic.  Navadno imajo rahlo zaobljeno obliko z vdolbinicami, imenovanimi regmaglipti, ki so najbolj običajno centimetrskih velikosti. Težava je v tem, da jih je mnogo ležalo na površju daljše obdobje, preden so jih našli, korozija pa jih je deloma ali povsem uničila, zato so pogosto videti “rjasti”. Več primerov, kakšni so lahko videti, najdete tule: https://bojanambrozic.com/2016/11/29/klasifikacija-meteoritov/

IMG_2802 (788 x 1024)  IMG_2842 - kopija (705 x 800)

Zunanjost kamnitih meteoritov prekriva temna žgalna skorjica s posebnimi vdolbinicami, imenovanimi regmaglipti (Foto: osebni arhiv Bojan Ambrožiča)

meteoriti - kopija (800 x 544)  IMG_2838 (800 x 548)

Železovi meteoriti so lahko bolj kompleksnih oblik. Tudi tu površino meteoritov prekrivajo regmaglipti. Meteoriti so del zbirke železovih meteoritov Naravoslovnega muzeja na Dunaju (Foto: osebni arhiv Bojan Ambrožiča).

BARVA METEORITOV

Zunanjost kamnitih meteoritov prekriva črna ali temno rjava žgalna skorjica, notranjost kamnitih pa je bela ali bež. Železovi meteoriti so prav tako na zunaj črni, a navadno le v primerih, ko gre za sveže najdbe. Tisti, ki so bili dalj časa izpostavljeni kemijskemu preperevanju so značilne oranžne rjave – rjaste barve, zaradi česar jih je zelo težko ločiti od naravnih železovih mineralov. Notranjost železovih meteoritov je značilno kovinsko siva.

jesenice 2 1.1 IMG_2854 (800 x 600)

Kamniti meteoriti so zunaj črne, znotraj svetle barve. Če je meteorit preperel je tudi notranjost lahko bež oz. svetlo rjavkaste barve, tako kot je v primeru meteorita Jezersko

 avc5a1ki-meteorit1 - kopija avc5a1ki-meteorit1

Zunanjost  železovih meteoritov je črna, notranjost pa “kovinsko” siva

IMG_2800 (1024 x 768) Meteorit_Javorje_(C)_GeoZS_2010_2c_internet

Prepereli meteoriti so rjaste barve – notranjost pa je še vedno prvotne barve (Foto: Geološki zavod Slovenije)

GOSTOTA

Velika večina meteoritov ima znatno višjo gostoto od zemeljskih kamnin. Hondritni meteoriti, ki so daleč najbolj pogost razred meteoritov, imajo gostoto med 3.3 g/cm3 in 3.6 g/cm3, medtem ko ima apnenec (najbolj pogosta kamnina v Sloveniji) gostoto le okrog 2.6 g/cm3.

Razlika morda ni velika, vendar ko meteorit potežkate, se nedvomno začudite, kako nenavadno težak je. Gostoto preprosto izračunate tako, da domnevni meteorit najprej stehtate. Potem ga potopite v vodo in izmerite, kolikšen volumen jo je izpodrinil, in s tem določite prostornino. Gostota je masa (v gramih) deljeno z volumnom (v kubičnih centimetrih). Železovi meteorit imajo gostoto – od 7 do 8 g/cm3.

MAGNETNOST

Prisotnost železa v meteoritih povzroča, da so vsi meteoriti vsaj rahlo magnetni. Zato je test magnetnosti verjetno najbolj pomemben terenski test, ki nam lahko hitro pove, ali gre za meteorit ali ne. Torej če kamen, za katerega  sumimo, da je meteorit ni magneten, smo lahko z veliko verjetnostjo prepričani, da ni meteorit. Nikakor pa ne velja obratno! Nekatere vrste žlinder so lahko tudi zelo magnetne. V resnici obstajajo tudi meteoriti, ki niso magnetni, ampak sodijo med take izjemne redkosti, da skorajda ni verjetnosti, da bi našli kakšnega. Za test magnetnosti priporočam uporabo magnetov iz redkih zemelj. Zaradi prisotnosti železa se meteorite da uspešno zaznati tudi pod zemljo z detektorji kovin.

TEST S ČRTO

Železovo rudo od meteoritov je mogoče ločiti s pomočjo testa puščanje sledi. To naredimo tako, da kamen podrgnemo po hrapavi (spodnji) površini kopalniške keramične ploščice. Če tega nimamo, lahko podrgnemo po spodnji strani skodelice. Železova ruda bo pustila okrasto ali črno sled. Meteoriti pa navadno ne puščajo sledi.

V veliki večini primerov najdb domnevnih meteoritov se izkaže, da ne gre zanje, ampak za razne umetne materiale in pa zemeljske kamnine. Najpogosteje se meteorite zamenjuje za različne vrste žlinder in pa za železovo rudo, imenovano limonit. Nahajališč obojega je pri nas precej. Zato bodite zelo skeptični, če ste našli domnevni meteorit na območjih nekdanjih rudnikov ali pa predelovalnic železa – kot sta npr. Kropa, Železniki, itd.

Domnevni meteoritov, ki sem jih dobil od različni najditeljev:

Božica Vajs (1) Božica Vajs (2) - kopija (1024 x 768)

Meteoriti niso nikoli takšnih kompleksnih oblik, nikoli ne vsebujejo izstopajoče štrlečih delov ali lukenj (Foto: Božica Vajs)

 Fotogr.0029  Danijel182

Meteoriti niso nikoli v obliki kvadra

IMG_0560 (1024 x 683)

Meteoriti niso nikoli povsem okrogli (Foto: Miran Kent)

cid__external_images_media_23486$IMAG1543

Tipičen primer bobovca – železove rude, ki se jo pri nas zelo pogosto zamenjuje za meteorite

2 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s