Istanbul, Carigrad, Konstantinopel, Novi Rim, Bizanc je eno izmed največjih mest na svetu. Velja za nekakšno prestolnico vzhoda. Leži ob Bosporski ožini na meji med Evropo in Azijo. Uradno ima Istanbul 15 milijonov prebivalcev, neuradno pa okoli 20 milijonov – s tem da se v mesto vsako leto povprečno priseli dodaten milijon ljudi. Te številke so nam Slovencem nepredstavljive. Niti največja gneča v Ljubljani ni tako huda, kot najbolj miren dan v Istanbulu.

Egipčanski obelisk na mestu nekdanjega Rimskega hipodroma

Hagia Sofija

Pravzaprav je Istanbul popolno nasprotje miru kampusa v katerem živim. Istanbul je z eno besedo velik džumbus, ki se ga človek navajen vaškega miru težko privadi. Saj sem bil pred kratkim v Ameriki, v velikih mestih. A, tu je popolnoma drugače. Mesto tu ne uboga reda in tako ga tudi ne ljudje. Promet je tu kaos, vozniki včasih vodijo v štric kar po dva po enem pasu hkrati. Prometna signalizacija se zdi povsem za okras. Vožnja s takisijem skozi mesto je bila pravo adrenalinsko doživetje. Sploh potem, ko sem še sam dodatno prilil olje na ogenj, češ da se mi mudi.

Kupola Hagije Sofije

 

Vse povsod pa se dvigajo številni minareti, ki naznanjajo, da tu vlada islam. Vseeno v Turčiji islam ni ekstremen in ženske so lahko oblečene povsem normalne, zaradi česar Turčije druge islamske države ne marajo preveč. Vendar so ves čas prisotne težnje po dodatni islamizaciji. Tudi Turška vlada ni demokratična in svoboda govora ni taka kot pri nas. Zato občasno začasno ukinejo Youtube in druge (spletne) medije. Dostop do nekaterih spletnih strani pa je stalno onemogočen.

Sultanova palača Topkapi

Istanbul je prevelik da bi si vsega pogledali naenkrat. Tokrat smo si ogledali staro mestno jedro, ki leži na griču med Marmarskim morjem in Zlatim zalivom. Tu leži brž ko ne glavna znamenitost Istanbul – Hagia Sofija. Hagia Sofija je bila najprej cerkev, po Otomanski zasedbi so jo preuredili v mošejo. Po nastanku moderne Turčije, pa so objekt preuredili v muzej. Tako je to sedaj ena redkih zgradb na svetu, ki je hkrati cerkev (katedrala), kot tudi mošeja. V objektu so tako prisotni krščanski, kot tudi islamski verski simboli. Sam sem bolj kot verske simbole, občudoval uporabo kamna v objektu. Gradbinci so skozi stoletja znali na zanimiv način uporabiti različne vrste kamnin. Tako so npr. za vijugasto okrasje uporabili metamorfne kamnine, za ornamentacijo podpornih stebrov pa brečo. Tako zgradbe ni bilo potrebno slikati, saj je že po naravi takšna. Dodatno pa zidove krasijo čudoviti mozaiki.

Naslednja znamenitost je palača Topkapi. V času Otomanske zasedbe je bila to glavna rezidenca Sultana. Tu so sultani (med leti 1465 in 1856) sprejemali zakone ter uživali v družbi 300-tih deklet svojega harema. Otomani so si naropali tudi ogromno bogastva in zakladov, ki je razstavljen v zakladnici. Najbolj izstopa 86 karatni Žličkarjev diamant, ki velja za četrtega največjega na svetu.

Modra mošeja

Glavni islamski simbol Istanbula je Modra mošeja. Vstop turistom vanjo je dovoljen. Ampak le pod pogojem da so ženske povsem zakrite, fantje pa smo morali skriti gola kolena. Dekleta so v svojih novih “opravah” prav uživala. Po drugi strani, pa so kmalu čutile sožalje do pravih muslimank, ki morajo v tej (vroči) opravi živeti vse življenje. Ker si v mošeji bos, je znotraj v resnici precej čisto. Tako da po svoje ni težko razumeti tega nenavadnega običaja.

Po dolgem turističnem ogledu smo si privoščili še nekaj tipičnega turškega družbenega življenja. Najprej smo pokadili vodno pipo ter ob tem igrali igro Backgammon ali Tavla, kot ji tu pravijo. Potem pa smo še pomirili želodce v restavraciji, kjer smo jedli ležeči na tleh.

Most čez Zlati zaliv

Skratka Istanbul je veliko mesto, mešanica najrazličnejših kultur, kar zelo spominja na mozaike, ki os tu tako priljubljene. Ljudje, ki uživajo v človeški diverziteti bodo tu neznansko uživali. Tisti, ki ima pa raje mir in pa naravne lepote, pa ne bo ravno prišel na svoj račun.

Vodna pipa

Gostilna, kjer se leži namesto sedi

Lep pozdrav iz Istanbula, 

Bojan Ambrožič