Za oba s Petrom je pester tekaški vikend. Sam sem v soboto zaključil s svojimi zelo obsežnimi pripravami na Gorski maraton štirih občin. V samo zadnjih 8 dneh sem pretekel 105 km s 5500 višinci. Verjetno sem s treningi kar malce pretiraval. Peter pa je včeraj z novim rekordom proge zmagal nočni Tek štirih mostov v Škofji Loki. Zato sva oba potrebovala neko turo v hribih, ki od naju ne bo zahtevala preveč hoje.

Ferata Traingerwand  v Bad Bleibergu

Odločili sva se za dve športni ferati na Avstrijskem Koroškem, ki nimata skorajda nobenega dostopa. Najprej sva se se zapeljala v vas Plajberk  pri Beljaku (Bad Bleiberg). V preteklosti je bil ta kraj znan po rudarstvu. Rudnik svinca in cinka so zaprli šele let 1993. Danes pa je tu večje zdravilišče.

Ferata Luft unter Sohlen je ponekod precej izpostavljena (Foto: Peter Oblak)

Previs v ferati 

Midva pa sva se namenila v ferato Traingerwand Extrem Klettersteig (D/E). Od parkirišča pri hotelu Hlom do ferate je slabih 10 min hoje skozi gozd. Potem pa pridemo do stene, ki je prežeta z raznimi feratami. Vstop v najtežjo je v skrajnem desnem delu stene. Vmes pa naletimo na vhode v stare rudniške rove.

Vstop v ferato je že kar zahteven in gre na moč. Pravilno, saj kmalu za tem postane samo še težje. Nekaj minut je sicer ferata lahka. Potem pa pridemo do skalnega pomola, kjer ferata zavije levo na previsno apnenčasto steno. Prvih nekaj metrov je sploh težkih, ker je treba plezati navzdol. Potem pa vsekozi plezamo v levo po rahlih previsih skorajda brez naravnih in umetnih stopov. Zato je bila odločitev da za ta odsek obujem plezalke še kako na mestu. Brez popkovine za počivanje je prečenje tega odseka zelo naporno za roke. Sicer pa je kmalu za tem ferate že konec. Sledi le že lajžji del prek lestev in spust po lažji feratki nazaj pod steno.

Na srečo za naju s to ferato dneva s to ferato še ni bilo konec. S Plajberga sva se odpravila v vas Döbriach v bližini Milštatskega jezera. Tu leži stena Breitwand, v kateri je navrtano solidno plezališče in pa Luft unter Sohlen (D/E). Ime Breitwand – svetleča skala ni naključje, saj kamnina ni apnenec, ampak gre razne metamorfne kamnine (blestnike, filite) z veliko vsebnostjo sljude, ki se lepo, kot novci, svetijo na soncu. Plezališče ima svoje parkirišče, nekaj minut hoje nižje pa je mogoče parkirati tudi pri cerkvi. Od obeh parkirišč pa do vstopa v plezališče oz. ferato ni več kot 15 min hoje. Turizem. Avstrijci dobro vedo kako se temu streže. S Petrom sva razmišljala kako pametno in dobičkonosno bi bilo, da bi tudi pri nas v kakšen turističnem središču navrtali ferato. Idealna lokacija bi bil npr. skala na kateri stoji Blejski grad.

Sama pot dostene Breitwand oz. ferate Luft unter Sohlen je zelo dobro označena, kar mogoče za Traingerwand ni veljalo. Ferata je precej strma in poteka po poklinah prek stene. Vmes pa preči tudi številne s svedrovci navrtane športno-plezalne smeri. Vsekakor je ferata lahko izhod v sili, če se pri plezanju ne izide, da ni potrebno abzajlati. Težavnost ferate je vseskozi nekje C/D in razen na parih manjših poličkah ne popusti. Vmes pa se odpira lep razgled na Milštatsko jezero. Sledi odsek prek strehe oz. previsa, ki pa niti ni tako zahteven kot to zgleda od spodaj. To velja predvsem zaradi skob po katerih se čez previs brez težav potegnemo.

Milštatsko jezero (Foto: Peter Oblak)

Za previsom plezamo v desno po strmem skalnem žlebu, ki se izteče na počivališču s klopco. Pred nami je le še vršni najtežji del poti. Po težavnosti je enak kot Traingerwand- torej previsna prečka prek gladkih previsnih skalnatih plošč brez pravih stopov. Nad nama se je nek par skorajda zaplezal, zato sva se v tem delu kar pošteno načakala. Popkovina zagotovo tudi tu pride zelo prav. Sam pa na teh težkih feratah vedno za vsak slučaj tovorim še 30 metrsko vrv.

Lep feratarski pozdrav,

Bojan Ambrožič