Meteorit Jezersko – nov slovenski meteorit

Doslej so bili v Sloveniji najdeni trije meteoriti. Železov Avški meteorit je bil najden kmalu po padcu leta 1908. Kamniti Meteorit Jesenice je eksplodiral nad Zgornjesavsko dolino 9. aprila 2009 in je bil mesec kasneje najden na območju Mežakle. Še drugi železov meteorit – Meteorit Javorje – pa je pri izgradnji gozdne ceste novembra 2009 našel Vladimir Štibelj.

Tej zbirki slovenskih meteoritov pa se je pred kratkim pridružil še en nov meteorit, ki je dobil ime Meteorit Jezersko. Imel sem veliko čast da sem bil med prvimi, ki so izvedeli za najdbo. Prav tako sem sodeloval v uigrani skupini znanstvenikov, ki je meteorit raziskovala in ga klasificirala. In prav to je zgodba o neverjetni najdbi ter raziskavah meteorita Jezersko.

Meteorit Jezersko - 2Meteorit Jezersko s pisalom za merilo

Meteorit Jezersko je po srečnem naključju, med planinskim pohodom v bližini Češke koče na Jezerskem, našel Kranjčan Božidar Jernej Malovrh. Po njegovih besedah je “kamen” ležal med ruševjem, kjer so si z družino mislili urediti prostor za počitek. Kamen je vzel s seboj zato ker se mu je zdel zanimiv zaradi svoje barve, velike teže in je bil zanimive oblike. Prav tako se mu je zdelo čudno da ni bil zarit v tla, ampak je ležal na s travo in mahom porasli podlagi. Doma je ugotovil da kamen privlači magnet ter nanj napisal datum in kraj najdbe. Žal je ta napis na meteoritu do danes že izbledel.

Meteorit Jezersko 4Meteorit Jezersko z druge strani

Vendar kar je pri vsej zgodbi izjemno, je to da gospod Malovrh vtise iz svojih planinskih izletov vestno vpisuje v svoj planinski dnevnik. In tako si je tudi na ta dan v dnevnik zabeležil opis ture na Češko kočo ter dopisal da je našel zanimiv kamen. Omenjen dnevnik hrani še danes in iz njega je razvidno da je bil meteorit najden 13. 9. 1992. Gospod je meteorit shranil v kleti, kjer mu je nemalokrat prišel pod roke, a se nikoli ni mogel odločiti da bi ga vrgel proč.

???????????????????????????????Meteorit Jezersko po razrezu, ki je razkril njegovo notranjo strukturo. Tisto kar se sveti je železo. 

Potem pa je 12. 11. 2012 g. Malovrha obiskal zbiratelj mineralov in fosilov Davorin Preisinger, ki je posumil da bi lahko šlo za meteorit. Preisinger se je za tem obrnil na kustosa Prirodoslovnega muzeja Slovenija dr. Miha  Jerška, ki je potrdil da gre za meteorit. Prvič sem sam videl meteorit 4. decembra. Miha je postopil popolnoma pravilno in mi ni povedal zakaj gre. Podati sem moral svoje mnenje in po ogledu sem bil tako prepričan da gre za meteorit da sem vprašal: “Kje ste pa kupili ta meteorit?”

BO hondrula kvadratnaLamelarna olivinova hondrula, presevna polarizirana svetloba, prekrižani nikoli, 100X povečava

Z makroskopskim ogledom sicer nikoli ni mogoče  s 100 % gotovostjo potrditi da gre za meteorit. Zato je bilo vseeno potrebno počakati na kemijske in mineraloške analize. Zunanjost meteorita Jezersko sestavlja rjavkasto-črna žgalna skorjica, ki je nastala zaradi taljenja meteoroida pri prehodu skozi atmosfero. Prav tako se na površini meteorita pojavljajo posebne vdolbinice – imenovane regmaglipti, ki prav tako nastajajo v času ko meteoroid leti skozi atmosfero. Naslednja stvar, ki je kazala na to da gre za meteorit, pa je bila teža kamna oz. gostota (3.3 g/cm³), ki je znatno višja od običajnih kamnin najdenih v Sloveniji (ki imajo gostoto okoli 2.6 g/cm³). Poleg tega pa je bil kamen še magneten, kar je pred več kot 21 leti opazil že najditelj.

Prvotna masa meteorita je bila 1380 g, kar pomeni da gre za najtežji kamniti meteorit najden v Sloveniji. Iz meteorita smo zatem izrezali več manjših kosov za izdelavo vzorcev, saj v nasprotnem primeru analize ne bi bile mogoče. Še pred tem pa so  v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izdelali popoln odlitek oz. kopijo meteorita Jezersko.

??????????????????????????????? DSC_0162 - KopijaBožidar Jernej Malovrh – najditelj meteorita Jezersko (levo) in pa jaz z odlitkom meteorita (original je v vitrini) (desno). Foto: M. Križnar

Že takoj po razrezu meteorita smo opazili da meteorit sestavljajo številne hondrule. Hondrule so okrogle strukture, ki so značilne za meteorite hondrite. Hondrule so popolnoma okrogle, ker so nastale v mikrogravitacijskem okolju vesolja. Iz istega razloga je okrogla tudi Zemlja in vsi ostali planeti. Hondrule so zelo zanimive tudi zato ker so nastale le 4 milijone let po nastanku našega osončja – stare so okoli 4.566 milijarde let oz. okoli 20 do 30 milijonov let starejše od Zemlje.

???????????????????????????????Mesto najdbe meteorita v bližini Češke koče na Jezerskem

Hondrule v meteoritu Jezersko so v primerjavi s hondrulami v meteoritu Jesenice precej lepše ohranjene. To je posledica dejstva da je bil meteorit Jezersko izpostavljen nižjim temperaturam (od 600-700 °C), kot meteorit Jesenice (750-950 °C). Od kod pa te visoke temperature, ki so metamorfozirale meteorit? Vsi meteoriti so bili nekoč sestavni deli velikih asteroidov – s premerom 100 km in več. Asteroidi pa so bili sestavljeni tudi iz mineralov, ki vsebujejo radioaktivne elemente kot sta na primer uran in torij. Pri radioaktivnem razpadu radioaktivnih elementov se sprošča energije, ki se izseva tudi v obliki toplote oz. infrardeče svetlobe. In ta toplota je povzročila metamorfozo prvotnega asteroida. Zakaj pa je potem meteorit Jezersko  manj metamorfoziran, kot meteorit Jesenice? Toplota, kot posledica radioaktivnega razpada je najvišja v najglobljih oz. najbolj centralnih predelih asteroida. Zato sklepamo da je bil meteorit Jezersko verjetno nekoč sestavni del zunanjega dela asteroida, med tem ko je bil meteorit Jesenice prvotno verjetno nekje v središču asteroida. Natančno enak proces se še vedno dogaja tudi v Zemlji. Če ne bi bilo radioaktivnega razpada bi se središče Zemlje že zdavnaj ohladilo. To pa bi pomenilo da bi tektonika plošč in vulkanizem na Zemlji zastala. Verjetno pa na Zemlji tudi ne bi bilo življenja, vsaj ne v taki obliki kot ga poznamo danes.

Mozaik17 - KopijaPorfirska olivinova hondrula, presevna polarizirana svetloba, prekrižani nikoli, 100X povečava

Poleg tega da smo s prostim očesom opazili številne lepo oblikovane hondrule, samo opazili da meteorit vsebuje tudi zelo veliko kovinskih mineralov. To nam je dalo slutiti da gre za navadni H hondrit oz. meteorit z visoko vsebnostjo železa. Dokončen odgovor na to vprašanje so nam dale  mineraloške in geokemične raziskave.

Mozaik 48b - KopijaMikrokristalna hondrula, presevna polarizirana svetloba, prekrižani nikoli, 100X povečava

Za tem smo si vzorce meteorita ogledali pod optičnim mikroskopom. Optična mikroskopija je potrdila da gre za šibko termično metamorfoziran navadni hondrit. Prav tako smo lahko izmerili povprečno velikost hondrul (0.3 mm) in kovinskih mineralov (0.2 mm), kar je potrdilo domneve da gre najverjetneje za H hondrit. Hondrule, ko si jih ogledamo pod optičnim mikroskopom so res nekaj posebnega, saj interferenčne barve olivina zažarijo v mavričnih barvah.

Mozaik 30 - Kopija

Z optično mikroskopijo smo tudi ugotovili da je meteorit močno uradno metamorfoziran meteorit. Kaj pa je spet to? Že prej sem omenil da so bili meteoriti nekoč del velikih asteroidov. Asteroidi pa potujejo v orbiti okrog Sonca z velikimi hitrostmi – do 80 km/s (ca. 300 000 km/h). Če se dva taka asteroida zaletita, se zaradi velikih hitrosti sprosti ogromna količina energije (ekvivalent energiji desetinam do tisočim atomskim bombam). Zaradi tega asteroidi razpadejo in tako v končni fazi tudi pristanejo na Zemlji. Zaradi velike energije ob trkih pa asteroidi ne le razpadejo, ampak nastanejo tudi značilne poškodbe mineralov, ki jih danes lahko opazujemo v meteoritih. Iz teh znakov smo uspeli ugotoviti da je bil meteorit Jesenice izpostavljen tlaku 15-20 GPa oz. tlaku, ki ga najdemo 500 km globoko v Zemljinem plašču. Meteorit Jezersko pa je bil izpostavljen tlaku 20-30 GPa, kar ustreza tlaku 700 km globoko v Zemljini notranjosti.

Porfirska3 pretanek zbrusekPorfirska olivinovo-piroksenova hondrula,  presevna polarizirana svetloba, prekrižani nikoli, 100X povečava

Sledile so kemijske analize, ki so z gotovostjo potrdile da gre za H hondrit oz. hondrit z visoko vsebnostjo železa. Kemijska analiza, ki smo jo deloma opravili sami, deloma pa so jo v Kanadskem laboratoriju ACTlab je obsegala celoten nabor elementov. V meteoritu smo uspeli zaznati 40 različnih elementov – med drugim smo našli tudi zlato.  Na podlagi naših analiz smo meteorit Jezersko klasificirali kot OC H4 S3 W2 hondrit. Pod tem imenom in s to osebno izkaznico bo tudi vpisan v bazo vseh znanih meteoritov Lunar and Planetary Institut-a.

Mozaik65 - Kopija

Raziskave meteorita so potekale v sodelovanju Instituta “Jožef Stefan”1, Geološkega zavoda Slovenije2, Naravoslovnotehniške fakultete3 in Prirodoslovnega muzeja Slovenije4. V raziskavah smo sodelovali: Bojan Ambrožič3, dipl. ing. geol., dr. Miloš Miler2, prof. dr. Breda Mirtič3, doc. dr. Mateja Gosar2, dr. Miha Jeršek4, doc. dr. Sašo Šturm1 in doc. dr. Matej Dolenc3. Raziskave pa se na tej točki – z vpisom meteorita v bazo vseh znanih meteoritov – seveda še niso končale. Pravzaprav so se šele komajda začele. A, o teh raziskavah kdaj drugič.

ijs logo   GZ logo        ntf logo  pms logo

Raziskovalne institucije vpletene v raziskave meteorita Jezersko so: Institut “Jožef Stefan”, Geološki zavod Slovenije, Naravoslovnotehniška fakulteta in Prirodoslovni muzej Slovenije.

Ob vsaki potrjeni najdbi meteorita, na naše naslove pridejo številne domnevne najdbe novih meteoritov. V veliki večini primerov se izkaže da ne gre za meteorite, ampak za razne umetne materiale in pa Zemeljske kamnine. Po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS), se  le slab odstotek vseh  odstotek vseh domnevnih meteoritov, izkaže za prave meteorite. Pri nas pa je ta odstotek malenkost boljši. Zato bom tule napisal nekaj navodil s katerimi lahko preverite ali imate nov potencialen meteorit. Še enkrat  pa poudarjam da brez laboratorijskih analiz ni mogoče z gotovostjo potrditi najdbe meteorita.  Najpogosteje se meteorite zamenjuje za razne vrste žlinder in pa z železovo rudo. Nahajališč obojega je pri nas precej. Zato bodite zelo skeptični če ste našli domnevni »meteorit« na območjih nekdanjih rudnikov ali pa predelovalnic železa – kot sta npr. Kropa ali pa Železniki.

SNAP-105508-0008-2Številne hondrule, ki gradijo meteorit Jezersko,  presevna polarizirana svetloba, prekrižani nikoli, 50X povečava

Prva stvar, ki meteorite loči od Zemeljskih kamnin, je njihova gostota. Velika večina meteoritov ima znatno višjo gostoto od Zemeljskih kamnin. Seveda pa obstajajo tudi izjeme. Kamniti meteoriti  so daleč najbolj pogosta vrsta meteoritov (95 % vseh meteoritov je kamnitih meteoritov), imajo gosto med 3.3 g/cm3 in 3.6 g/cm3, med tem ko ima npr. apnenec gostoto le okrog 2.6 g/cm3. To se morda ne sliši velika razlika, vendar ko boste meteorit potežkali, se boste zagotovo začudili kako nenavadno težak je. Gostoto preprosto izračunate tako da domnevni meteorit najprej stehtate. Potem pa ga potopite v vodo in izmerite koliko vode izpodrine da s tem »po Arhimedovsko« določite prostornino. In gostota je masa (v gramih) deljeno z volumnom (v kubičnih centimetrih). Železovi meteoriti, ki pa tudi niso redke najdbe (ca. 4 % vseh meteoritov je železovih), imajo še bistveno višji gostoto – od 7 do 8 g/cm3.

RPvsuliciPahljačsta piroksenova hondrula, presevna polarizirana svetloba, prekrižani nikoli, 100X povečava

Naslednja stvar, ki meteorite ločuje od Zemeljskih kamnin je žgalna skorjica. Gre za značilen črn ali temno rjav ovoj meteorita. Na njej se pogosto pojavijo posebne vdolbinice oz. regmaglipti. Če je od padca meteorita preteklo več let, skorjica ne bo črna, ampak bo rjaste barve. In v resnici to tudi je rja, in sicer železovo-nikljevih mineralov. V Zemeljskih kamninah nikoli ne najdemo železa v elementarni obliki, kot je ta prisoten v meteoritih, ker ta takoj oksidira oz. učeno povedano preide v sekundarne železove minerale, ki jih poznamo kot »rude«.

DSC_0142Gospod Malovrh mi na Google Earth-u kaže kje točno je našel meteorit

Prisotnost železa v meteoritih povzroča da so vsi meteoriti vsaj rahlo magnetni. Zato je test magnetnosti verjetno najbolj pomemben terenski test, ki nam lahko hitro pove ali gre za meteorit ali ne. Torej če kamen za katerega  sumimo da je meteorit ni magneten, smo lahko z veliko verjetnostjo prepričani da ne gre za meteorit. Nikakor pa ne velja obratno! Nekatere žlindre so lahko tudi zelo magnetne. V resnici obstajajo tudi meteoriti (ahondriti), ki niso magnetni, ampak sodijo med take izjemne redkosti da skorajda ni verjetnosti da bi našli kakšnega. Za test magnetnosti priporočam uporabo magnetov redkih zemelj  oz. t.i. neodim-železo-borove magnete. Gre za tako močne magnete da nas lahko poškodujejo, če nismo ustrezno previdni. Zaradi prisotnosti železa, se nekatere meteorite da uspešno zaznati tudi pod zemljo z detektorji kovin.

???????????????????????????????Odlitki treh slovenskih meteoritov (Meteorit Jesenice, Avški meteorit in meteorit Jezersko)

In če je vaš domnevni meteorit prestal vse teste navedene zgoraj, potem se lahko za dodatno presojo in za dodatne analize obrnete na Bojana Ambrožiča (ambrozicbojan@hotmail.com), dr. Miloša Milerja, dr. Miha Jerška, prof. dr. Bredo Mirtič,  doc. dr. Matejo Gosar.

Lahko zaključim da mi je bilo v veliko čast danes spoznati g. Malovrha, saj gre za res pravega planinca, ki svoje izlete dokumentira skorajda tako vestno kot kakšen znanstvenik. Brez njegove radovednosti s katero je našel meteorit, ter vestnosti s katero si je vse podrobnosti pridno beležil v svoj dnevnik, danes ne bi pisali že o četrtem slovenskem meteoritu. Če bi bil meteorit “odkrit” pred 21 leti bi bil to drugi slovenski meteorit, ampak kot sva v medsebojnem pogovoru v šali spoznala je mogoče še bolje tako, saj sem tako tudi lahko meteorit raziskal. V času najdbe sem bil namreč star šele tri leta. Raziskovanje meteoritov pa je zame največji užitek na svetu.

g. Malovrh.meteorit Jezersko.fotoM. Križnar - KopijaG. Malovrh – ponosen najditelj novega slovenskega meteorita (Foto: M. Križnar)

Short summary about new Slovenian meteorite find in English. 

The find of the fourth Slovenian meteorite – meteorite Jezersko – was recently announced.  The 1.38 kg meteorite was accidentially found in 1992 by mountain hiker Božidar Jernej Malovrh near mountain hut Češka koča in Kamnik-Savinja Alps in Jezersko region, Slovenia. The finder kept the find in his basement for 20 years not knowing what he has found. Luckily the meteorite was recently recognized by local mineral and fossil collector who brought the meteorite to the Slovenian Museum of Natural History (SMNH). After that the meteorite was extensively studied and analysed  at the labs of Jožef Stefan Institute¹, Geological Survey of Slovenia², Faculty for Natural Sciences and Engeneering at the University of Ljubljana³ and SMNH4. The meteorite was cllassified by scientists: Bojan Ambrožič³, dr. Miloš Miler², prof. dr. Breda Mirtič³, asist. prof. dr. Mateja Gosar², dr. Miha Jeršek4, asist. prof. dr. Sašo Šturm¹ and asist. prof. dr. Matej Dolenc³. Meteorite Jezersko was oficially classified as an equilibrated H4 S5 W2 ordinary chondrite. Meteorite`s terrestrial age it is still waiting to be determined.

PS: Avtor vseh slik sem jaz, razen kjer drugače piše. Vse fotografije hondrul so bile posnete z optičnim mikroskopom Zeis Axio Imager Z1 v laboratorijih Centra za elektronsko mikroskopijo na Odseku za nanostrukturne materiale na Institutu “Jožef Stefan”.

Lep astrogeološki pozdrav,

Bojan Ambrožič

4 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.