Tek je v svoji osnovi zelo preprost šport, saj so tekaški copati pravzaprav edini kos opreme, ki ga potrebujemo. Mnogi pa so se v zadnjem času odpovedali tudi tekaških copatom in tečejo bosi. Mnenja o tem ali je to zdravo ali ne, so deljena. Vsekakor pa drži nekaj – bosi tek lahko ozdravi našo denarnico. Sam na leto porabim (beri uničim) vsaj 6 parov tekaških copatov, kar mi predstavlja kar velik strošek. Cestni copati zdržijo do nekako 1000 km, potem pa jih je treba menjati, tudi če so videti še skorajda novi, ker se uniči blaženje. Copati za gorski tek (katerih sam največ porabim), pa zdržijo še bistveno manj. Zaradi vseh teh razlogov upam da si bom v prihodnje pridobil kakšnega sponzorja.
Na Dobrči, 6. 12. 2012
Za razliko od letnega dela sezone, je tek pozimi zahtevnejši, saj je potrebno veliko več opreme. Tekaškim copatom se pridruži cela plejada tekaških pajkic zelo različnih debelin, velurji, kapa in rokavice. Vendar je zimski del treninga enako pomemben, kot letni, saj je potrebno nabrati kilometrino oz. bazo za začetek naslednje tekaške sezone. Meni daleč najljubši del zimskega treninga, pa je prav gotovo tek v snegu. Tek po snegu je tako prijeten, kot bi tekel po žimnici, saj sneg udobno blaži vse korake. Poleg tega pa pod svojo preprogo skrije vse prepreke, na katerih bi si poleti verjetno zvil gleženj. Skratka tek po snegu (sploh navzdol) je en sam užitek! Pri tem me pogosto sprašujejo: “Ali ti copati nič ne premočijo in ali te nič ne zebe ko tečeš po snegu?” Copati seveda premočijo, zares zeblo me pa še nikoli ni – pa sem gazil z navadnimi tekaškimi copati gazil sneg tudi že do pasu! Telo samo pri teku proizvede takšen presežek toplote da premaga mraz. Obstajajo sicer tudi nepremočljivi tekaški copati, ki v kombinaciji s posebnimi tekaškimi gamašami, ohranijo nogo suho. A, po mojem mnenju, niti niso nujno potrebni – vse dokler se neprestano gibljemo. Pravzaprav je bil edini problem, ki sem ga zaenkrat imel s copati pozimi, ta da po koncu teka copatov nisem mogel sneti, ker so vezalke zamrznile.
V dolini megla, na Dobrči pa Sonce in pa prijetnih minus 11 °C.

Na Bašeljskemu vrhu, 16. 12. 2012
V Ljubljanski kotlini, se pozimi večji del časa zadržuje nadležna megla, ki nad seboj skriva prelepo modrino neba. V zadnjem času sem šel to modrino iskat, kar od doma, saj pozimi treningi morajo biti nekoliko daljši. Tako sem tekel od doma na Dobrčo, Jelovico, Jamnik in še kam.
Zidana skala nad Kropo, 19. 12. 2012
V letošnjem letu sem tudi preizkusil nekaj novih parov tekaških copatov. Proizvajalci športne opreme se trudijo da bi vsako sezono trgu ponudili nekaj novega. Nike je letos na trg cestnih tekaških copatov lansiral model Nike Air Pegasus 29. Gre za že neverjetni 29. različico teh tekaških copat. Sam sem že tekel z modeli Air Pegasus 25-28. Te copate sem imel zelo rad, saj so bili zelo mehki z dobrim blaženjem in robustnim podplatom. Nekega bistvenega napredka v copatih v vseh teh letih niti nisem opazil. Model 29, pa se že na prvi pogled bistveno razlikuje od prejšnjih različic, saj je fluorescentno rumene barve. Meni ta barva niti ni všeč, a se zaradi nje dobro vidi “pod noge” tudi med nočnim tekom po gozdu. Blaženje copatov je še naprej zelo dobro. Bistvena sprememba pa je na podplatu, saj je postal manj grob in je primeren izključno le še za cestni tek. Podplat (za razliko od prejšnjih modelov) ni več primeren niti za makadam, ker ima v sredini (zaradi zmanjševanja teže) veliko luknjo v katero se zatikajo kamni, blato in druga nesnaga.

Nike Air Pegasus 29 – tekaška klasika
Poleg Pegasusov, sem preizkusil tudi Nike Air Alvord 10 GTX. Gre za trail copate z vgrajeno Gora-Tex membrano. Moram priznati da so me pozitivno presenetili, saj gre za zelo dobre copate. Podplat se dobro obnese tako na mokri skali, kot tudi na snegu. Blaženje omogoča udoben tek tudi po tršem makadamu, a še vseeno ne omogoča (za sklepe varnega) teka po asfaltu. Nikakor ni nisem mislil da Nike dela tako dobre copate za gorski tek.
Nike Air Alvord 10 GTX – prijetno presenečenje
Preizkusil sem tudi Brooks Cascadia 7. Gre za trail copate. Z njimi je Klemen Triler letos v rekordnem času pretekel Slovensko planinsko pot. Njihova glavna posebnost je rahlo konveksno zaobljen podplat. Zato se z njimi da teči tudi po cesti. Letos sem te copate uporabljal predvsem na tekmah v gorskem teku.
Brooks Cascadia 7 – dober trail copat
Ostali moji testi tekaških copat:
- Inov-8: https://bojanambrozic.wordpress.com/2011/09/17/copati-za-gorski-tek/
- Salomon: https://bojanambrozic.wordpress.com/2011/11/13/tek-na-kredarico-in-test-salomon-speedcross-3/
Lep tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič