Debela peč po lovski poti s Krme

Debela peč velja za enega najlažjih slovenskih dvatisočakov. S Pokljuke je lahko dostopno tako poleti kot pozimi. Sam pa sem tokrat na Debelo peč povzpel po nekoliko manj znani lovski poti s Krme.

Lovska pot se začne pri WC-ju Kovinarske koče v Krmi. Gre za precej široko pot, ki ji ni težko slediti. Pot vseh brez  težav pripelje pod severno steno Debele peči. Tu pa zavije desno in se nekaj časa vzpenja pod navpičnimi in previsnimi stenami. V trenutku, ko sem se sprehajal pod temi stenami  je zagrmelo in čez steno se je vsulo kamenje. Ne bi verjel, če ne bi videl s kakšno hitrostjo so kamniti projektili leteli v globini. Če bi me to zadelo, bi bil s čelado ali brez na mestu mrtev.

Severa stena Debele peči

Kmalu za tem pot spet zavije v ruševje. Potem pa privede do (prve) grape. Na tem mestu je edina orientacijska zanka. Grape se ne sme prečiti v višini poti, ampak se je najbolje spustiti kakšnih 20 višinskih metov kjer zagledamo novo pot. Nadaljujemo po tej spodnji poti, ker če bi nadaljevali  po zgornji, bi naleteli na bolj zahteven teren. Za tem (spodnja) pot privede še do druge grape. Za njo pa se steza kmalu začne izgubljati. Še vedno je najbolje iti kar pod steno proti desni.

Za tem se teren odpre na večjem melišču. Nadaljujemo navzgor po tem melišču, kjer grapo zapira prvi skalni skok. Skok je kratek, a strm. Oprimkov in stopov pa je bilo dovolj da sem ga brez težav preplezal. Le zanohtalo se mi je zaradi mraza. Nadaljeval sem navzgor po grapi, ki jo je kmalu zaprl še drugi skok. Ta je malenkost daljši kot prvi, a manj strm. Plezanje je okrog II težavnosti. Grapo zapira še tretji skok, ki pa je bistveno lažji od prvih dveh.

Prvi skok

Drugi skok

Sledilo je le še nekaj vzpenjanja po meliščih in že sem bil na vrhu grape. Skozi ruševje sem se prebil do markirane poti z Brda na Debelo peč. Kljub temu da gre za lahko markirano pot, na njen preži nevarnost. Namreč ta pot gre direktno čez minsko polje gladkih apnenčastih škrapelj.

Na vrhu Debele peči

Na vrhu Debele peči je bilo hladno ob kar znatnem vetru. Se pa je odpiral čudovit razgled proti sveže zasneženemu Triglavu. Tudi ostali vršaci niso kaj dosti zaostajali po svoji lepoti. Sestopil sem prek Lipanskih vrat po markirani poti v Krmo. Ta pot je za sestop precej zoprna. Ves čas se je potrebno spuščati po zelo strmem pobočju prepredenim s koreninami in gladkimi skalami.

Zasneženi Triglav

Pot v dolino

Na tej turi sem testiral tudi svoj novi GPS sprejemnik Garmin Etrex 30. Za nakup sem se odločil predvsem zaradi varnosti, ker veliko večino tur (in teh je na leto vsaj 100) prehodim sam.

Današnja GPS sled vnesena v Google Earth

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

One comment

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.