Po Bohinjskih planinah (Krstenica, Gritnovca, Voje, Uskovnica)

Letos mi v športnem smislu res ne gre vse po načrtu. Izjemno huda poškodba (zvin) gležnja se mi vleče že kar 6 tednov. Hodim sicer lahko. Teči pa ne morem, ker me gleženj še vedno boli pri večji obremenitvi. Ker že dalj časa lahko hodim, sem se takoj odpravil na krajši sprehod v hribe (na Prisojnik). Sprva me je malce pekla vest. Očital sem si da si bom na ta način še podaljšal okrevanje. Vendar me je zdravnica pomirila da lahko kljub zvitemu gležnju lahko hodim kolikor zmorem in želim.

Slonček (Foto: Erazem Dolžan)

Tako sem se danes bolj mirne vesti odpravil v hribe. Zaradi slabe vremenske napovedi pa sem se odločil da se bom držal bolj sredogorja. Začel sem v Stari Fužini (parkirnina 10 €!) in se sprehodil ob soteski Mostnice. Saj sem se tu sprehajal že neštetokrat, vendar mi je še vedno zanimivo videti čudovita korita, erozijske lonce in pa skalno figuro s sifonom imenovano Slonček. Pri Koči na Vojah sem zavil navzgor proti planini Krstenici. Pot je sicer povsem brez razgleda in ves čas poteka v  nekem globokem gozdu. Kar pa mi je všeč pri tej poti, je to da je zelo strma. Ko, se mi gleženj enkrat povsem opomore, pridem sem zagotovo trenirat (gorski tek).  Pot je sicer precej slabo markirana. Edina orientacijska zanka pa je ravno na mestu, kjer jo preči pot s planine Blato na planino Zgornjo Grintovico. Tu gozdarji niso pospravili za seboj in pot se zgubi v podrtem drevju.

Staja na planini Zgornja Grintovca

Na planini Krstenici se s sive megle vlije še dež. Vlažnost ne bi mogla biti višja. Prvotna ideja je bila da bi nadaljeval proti Vodnikovem domu na Velem polju. Vendar zaradi vremena raje skrajšam turo in zavijem proti planini Zgornji Grintovci. Pot naj bi bila markirana, vendar razen parih obledelih pack na skalah označb ni več. Zato pa tu prav na vsakih nekaj 10 m stojijo možici. Vendar je težje najti začetek poti  (v neki podrta grapi), kot ji potem slediti. Zgornja Grintovca je res lepa, še skorajda nedotaknjena Bohinjska planini z značilnimi planšarskimi stajami. Vreme se malce izboljša in preko doline Voje lahko vidim planino Uskovnico. Prav tja sem namreč namenjen.

Planina Zgornja Gritnovca

Sestopim po kolovozni poti v Voje, mimo slapu, in že grizem klanec na Uskovnico. Tudi ta ni slab, vendar je kratek. Pa še hitro se ne da vzpenjati zaradi številnih spolzkih korenin. Turo zaključim s prečenjem planine Uskovnice in s še enim zvinom gležnja. Na srečo sem nosil opornico za gleženj in sem jo tokrat relativno dobro odnesel. Zato še naprej varno sestopim čez planino Blatca do Hudičevega mostu na začetku soteske Mostnice.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s