Grebensko prečenje Na Možeh – Palec

Greben med Možmi in Palcem je samoten, dobra 2 kilometra dolg brezpotni mejni greben z Avstrijo.  Glede na snežne razmere in predvsem relativno visoko nevarnost proženja snežnih plazov, sva se z Jušem odločila da bova na tem grebenu še najbolj varna.

Juš v raztežaju do vrha Prvega Moža

In je počilo – dvakrat! Pa to še preden sva napravila prve korake na poti z Ljubelja proti Zelenici. Tedaj je bilo  še pretemno da bi lahko karkoli videla. A glede na najine slušne zaznave se je verjetno nekje pod Ljubeljsko babo utrgal snežni plaz.

Abzajl

Na najinem današnjem grebenu je bilo povsem drugače. Sneg se je tu in tam predrl do pasu, vendar večinoma pa je bilo skorajda popolnoma kopno. Začela sva na sedlu Čez pod in jo krenila na zahod. Na prvega izmed  (štirih) Mož sva se povzpela čez deloma kopen skok  in pa njegovo strmo vzhodno steno (III). Juš me je lepo pozihral, tako da je bil ta del zame užitkarski dry-tooling. Sestopila pa sva s pomočjo spusta po vrvi, ker je bila sestopna grapa premalo zalita (le poprhana s centimetrom snega).

Razgled je bil  čudovit – tako kot na vseh grebenih

To je bil šele prvi izmed štirih spustov po vrvi, ki sva jih opravila. Toliko abzajlov je bilo potrebno predvsem zaradi slabih snežnih razmer. Snega je bilo veliko premalo, da bi se navzdol dalo enostavno popikati s cepini.

Skokec

Podobno, kot sva opravila s prvim Možem, sva že s preostalimi tremi. V občasnem boju s solato (ruševjem), sva uživala v pogledih na svet poln skalnih stolpov in naravnih oken. Grebena sva se držala precej strogo. Obvoze sva delala, le če je bilo to nujno potrebno.

Naravno okno

Ko sva opravila z Možmi, se je pravzaprav grebensko prečenje šele začelo. Do Palca pa je bilo še vražje daleč. Na srečo prečenje ni več tako zamudno, ker težavnost in izpostavljenost grebena precej pade. Vmes sva podrytoolala le nekaj skokov v okvirih težavnosti I-II. Enako tudi ni orientacijskih zank – vseskozi je treba hoditi proti zahodu – več na naši strani, nekaj odsekov pa tudi po Avstrijski.

Greben, ki je še pred nama (pa še to ne ves)

V nasprotju z mojim pričakovanjem, glede na to da greben v smeri Palca počasi (a vztrajno) le pridobiva na nadmorski višini, je bilo na grebenu vse manj snega. Še tisti, ki je preostal pa je bil zelo južen in je delal cokle. Zato sva na enem izmed predvrhov Palca snela dereze.

Pogled na prehojen greben

Po 7 urah prečenja sva bila končno na Palcu. Krušljiv sestop z vrha v Suho ruševje je bil še najbolj zoprn del današnje ture. Ne, nevarnosti za plazove kjer sva danes midva hodila resnično ni bilo. Nisem pa prepričan, če je bilo tako tudi v sosednjih severnih stenah Vrtače in Begunjščice. Nov sneg namreč še ni sprijet s starim pomrznjenim snegom, ki leži v podlagi.

Na Palcu

Prebijanje skozi ruševje

Z rumeno črto je v Google Eearth-u vrisana smer prečenja

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

2 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.