Z vesolja vidna zaostalost Severne Koreje nasproti južni. Edino opazno mesto je od vlade privilegirana prestolnica Pjongjang, ki pa ga zasenči vsaka manjše mesto v Južni Koreji, ter seveda Seul, kot daleč največji svetlobni onesnaževalec. Žari tudi najbolj zastražena meja na svetu -meja med obema Korejama – ki nikoli ne spi, v večnem strahu pred vojno. Zavist severa jugu je šla celo tako daleč, da so ob meji postavljene luksuzne hiše (v resnici le kulise), ki želijo prepričati Južno Korejo o bogastvu severne sosede.

K pisanju tega bloga so me spodbudili pretresljivi videi na You Tubu.  Pred njimi o Severni Koreji nisem vedel praktično nič. Še sanjalo se mi kakšne grozote se v resnici tam dogajajo prav med tem, ko pišem blog oz. da je to možno v 21. stoletju.

Severna Koreja je nastala šele po drugi svetovni vojni, ko je bil Koreja razdeljena na severni- komunistični (Rusija) in južni- kapitalistični (ZDA). V državljanski vojni je umrlo okrog 3 milijone ljudi. Severnokorejski voditelj pa je Kim Il-Sung pa je prevzel totalitarno oblast. Premirje med obema državama še danes po 60 letih, še vedno ni bilo sklenjeno. Najmanjše omenjanje ZDA je preprosto prepovedano in se kaznuje s smrtjo.

Veliki vodja – Kim Jong-il goji velik in skorajda neizpodbiten kult osebnosti. Vsak napačen korak proti njemu pomeni smrt. Desno ustanovitelj režima -njegov oče –  Kim Il-Sung.
Z ekstremno obliko terorja je ustvaril najzlobnejši totalitarni režim na svetu. Niti Hitlerjev holokavst in stalinizem Jeklenega moža, se ne moreta primerjati z njegovimi grozodejstvi, saj ti zadevajo celoten narod. Med tem, ko so diktatorji 20. stoletja z genocidom uničevali “le” določeno rasno skupino, Kim II-sung zastrašuje in muči celoten narod. Pravi celo, da je dovolj, da bo država uspešna, če preživi zgolj desetina prebivalstva.

To mu je uspelo z mrežo najmanj 15 koncentracijskih taborišč. Vsako izmed njih je v velikosti slovenskega mesta – z 10.000 taboriščniki. Skupno trenutno v njih živi okrog 250 000 ljudi, kar je dober odstotek 24 milijonskega naroda. Taboriščnike v njih ne smatrajo kot ljudi. Podvrženi so enakim metodam mučenja, kot jih poznamo iz časov holokavsta. Obstajajo plinske celice za hitre usmrtitve, poskusi na ljudeh ter razne oblike mučenja. Taboriščniki so podvrženi prisilnemu delo. Dobivajo zelo malo hrane, stradajo. Če se kdaj pritožijo, jih mučijo ali usmrtijo na mestu. Enaka usoda doleti vsakega, ki je zaloti, da se s kom pogovarja o zunanjem svetu. Ta za njih ne obstaja.

Mreža koncentracijskih taborišč v Koreji.
Nič drugače pa ni niti za ljudi izven njih, saj so tudi ti ves čas pod strogim nadzorom vlade. Treba je poudariti, da ljudje v taboriščih niso kriminalci, ampak ljudje, ki so storili manjši prestopek proti vladi. Tak primer je, da te zalotijo, da na obleki en nosiš podobe Velikega voditelja.

Potem – brez dovoljenja vlade ni dovoljeno zapustiti domačega kraja. Tako so ljudje ves čas pred izbiro ali naj umrejo od lakote ali pa tvegajo, da bodo zaprti do smrti v taborišču.

Zunanji svet za Severne Korejce ne obstaja, saj so prepovedani tuji TV in radijski programi ter tisk. Interneta ter mobilnega omrežja ni. Kdor je ujet, med prisluškovanjem /branjem tujih medijev, je nemudoma poslan v taborišče. Vse novice, ki jih Korejci dobijo, so direktno od vlade. Knjige so le o Kim Il-sung-u ter njegovem trenutnem nasledniku Kim-Jong-il. Ljudje so popolnoma izolirani od zunanjega sveta. To se dogaja že več, kot 50 let. Zato marsikdo, ki je bil rojen kasneje, niti ne ve, kaj je svoboda, mobilna telefonija, javno zdravstvo, da je bila Luna že osvojena,…Preprosto v Koreji kvalitete sodobnega sveta ne obstajajo. Razen za peščico nesramno bogatih vrhovnih vladnih uslužbencev. 

Taboriščniki na prisilnem delu in med mučenjem.

Svobode govora seveda ni. Prepovedano se je celo pritožiti, da si lačen, saj to pomeni žalitev Velikega voditelja. V tem primeru gre celotno ožje sorodstvo v koncentracijsko taborišče. In še huje. Kim-Jong-il je mnenja, da morajo biti za vsako ne patriotsko dejanje kaznovane tri generacije. Torej v taborišču ostanejo tudi otroci in njihovi

Predvidevajo, da bo v naslednjih nekaj mesecih zaradi izstradanosti umrlo 250.000 ljudi. Lakota povzroča popolnoma nasproten pojav, ki ga poznam v zahodnem svetu. V Sloveniji je vsaka generacija otrok za nekaj cm višja od predhodnje, ker je na voljo dovolj (preveč) hrane. Strokovnjaki so mnenja, da se bo rast navsezadnje ustavila, ko bo človek dosegel nekje višino današnjega povprečnega košarkarja. V Severni Koreji pa hrane ni in so ljudje iz generacije v generacijo manjši. To se lepo vidi v primerjavi z državljani Južne Koreje (sicer ene najbolj razvitih Azijskih držav), ki so seveda popolnoma isti narod (enak DNA), sorodniki, ki jih je ločila kruta zgodovina. Verjetno bi tudi ugotovili, če bi raziskovali, da se pričakovana starost ljudi zmanjšuje. Lakota otrok tudi močno vpliva na njihovo vsesplošno mentalni prizadetost, saj hrane ni dovolj, da bi se normalno fizično in psihično razvijali. Ocenjujejo, da je duševno prizadetih na sto tisoče otrok. Ti pa so že od rane mladosti podvrženi pranju možganov v t.i. “šolah”, ki počujejo bolj ali manj eno stvar – življenje in “delo” Kim Jong Il-a.

Neverjetna razsežnost lakote.
Poleg tega so uzakonjene javne usmrtitve, katere zaradi zastraševanja prisilijo gledati tudi 100 000 in več ljudi. Vendar v tem primeru bi lahko imeli obsojenci v trenutkih pred smrtjo povedati nekaj besed proti državi. Vendar jim v usta napolnijo s kamenjem, da ne morejo spregovoriti.

Poleg tega je s smrtjo kaznovan vsakdo, ki želi pobegniti Severno Korejo. Vseeno je okrog pol milijona beguncem uspelo pobegniti na Kitajsko. Tu so se prisiljeni preživljati s prostitucijo. Kitajska vlada jih lovi in jih zavestno pošilja nazaj v Korejo- naproti gotovi smrti. Le redkim je uspelo pobegniti na zahod. 

Ta Korejec je bil rojen v taborišču in v njem preživel 24 let, preden mu je uspelo pobegniti. Na Google Earth-u kaže kje je bil zaprt. Posledice mučenja so še vedno prisotne.

Torej je Severna Koreja en sam velik zapor v kateri 24 milijonov izstradanih in tako ali drugače prizadetih ljudi služi Kim-Jong-il-u. Človeku, ki ima eno največjih zbirk limuzin na svetu ter harem s tisoč ljubicami. Ves od ljudi izterjan denar je namenjen izgradnji omenjenih taborišč ter vojski. Severna Koreja je peta največja vojaška velesila na svetu, ki poseduje tudi jedrsko orožje. V državno obrambo je namenjeno letno namenjeno kar 6 milijard USD. Kar je absurdno glede na to, da je med najrevnejšimi državami na svetu in kjer trenutno strada okrog 13 milijonov ljudi.

S tem blogom sem želel le opozoriti na enega največjih problemov 21. stoletja, za katerega priznam (sram me bodi), tudi jaz do pred kratkim nisem niti slišal.