Na prvi dan v letu smo dočakali severni sij. Bil je posledica koronalnih ejukcij iz gromozanske sončeve pege AR3936 s premerom 11 Zemelj. Severni sij je bil precej šibkejši od sijev, ki sem jih opazoval 10. maja in 11. oktobra leta 2024. Bil je komajda viden s prostim očesom. Torej že tretji severni sij, ki sem ga videl od doma v letu dni. Za razliko od prejšnjih dveh se je pojavil na povsem jasnem nebu. Verjetno ni šlo za čisto pravi severni sij, ampak t.i. SAR lok (Stable Auroral Red Arcs), ki je malo bolj dolgotrajna posledica geomagnetne nevihte v Zemljini ionosferi, ko pride do ionizacije kisikovih atomov, ki oddajo značilno svetlobo rdeče barve v valovni dolžini 630 nm. Pravi severni sij se je pojavil okoli 18. ure in sem ga jaz zamudil za slabe pol ure. Severni sij se je pojavil tudi eno noč prej (skorajda točno ob polnoči na Silvestrsko noč), vendar ga jaz žal nisem videl, ker sem zaradi bolezni imel slab dan; in sem bil zato preveč utrujen da bi bil tako dolgo pokonci.