Orionova meglica (M 42) je največja in najsvetejša meglica na nočnem nebu. Z lahkoto jo najdemo, saj leži v Orionovem meču. Je edina meglica na nočnem nebu, ki je vidna s prostim očesom in edina meglica, ki je v amaterskih teleskopih vidna v barvah. Njena prava lepota se pokaže šele na fotografiji. Meglica ima navidezni premer 2×2 polnih Lun. V resnici pa meri v premeru 12 svetlobnih let. Je pomembna meglica, ker gre za porodnišnico novih mladih zvezd. Z največjimi teleskopi na svetu so uspeli posneti v meglici protoplanetarne diske – osončja v začetni fazi nastajanja in zato je Orionova meglica odločilno prispevala k našem razumevanju nastanka in življenja zvezd: https://science.nasa.gov/mission/hubble/science/science-highlights/finding-planetary-construction-zones/. To je možno izključno zato, ker meglica leži le 1300 svetlobnih let stran od Sonca in je del istega (Orionovega) kraka naše Galaksije. Malo nad Orionovo meglico leži še De Marianova meglica (M 43). Še malo severno v isti smeri pa leži slavna meglica Konjska glava, o kateri sem že pisal: https://bojanambrozic.com/2024/10/06/meglica-konjska-glava/. To pa še zdaleč niso niso edine meglice v Orionu. Praktično cel Orion je prepreden z meglicami – ravno zato, ker je to območje naša neposredna galaktična soseščina.
Kot rečeno, je Orinova meglica tako velika in svetla, da tudi če nimate teleskopa, jo lahko na zimskem nebu poiščite s prostimi očmi ali še bolje z navadnim daljnogledom, kjer se bo prikazala, kot sivkasta lisa nepravilne oblike.