Mačja pomoč pri Veneri

Zvečer sta sedaj na nebu vidni dve izredno svetli zvezdi, ki nista zvezdi. Na vzhodnem obzorju je to Jupiter, o čemer sem pisal včeraj. Na zahodnem obzorju pa je Venera. Na Veneri je kljub temu, da je Zemlji najbližji planet, težko razpoznamo kakšne podrobnosti. To zato, ker Venero prekriva debela plast oblakov. Atmosfera Venere je tako zelo gosta, da razen z radarjem, niti vesoljska plovila, ne morejo zaznati površja. Njena gostota je kar 93 bar, kar je kot bi bili 930 m pod morjem na Zemlji. Radarja nimam. Edina rešitev, da mi amaterji kaj vidimo na Veneri je s posebnimi UV ozkopasovnimi filtri, ki razpoznajo različne strukture v oblakih. Vendar tudi tega še nimam. Zato je edina stvar, ki sem jo lahko videl je Venerin krajec – Venerino meno, ki je podobna miniaturnemu krajcu na naši Luni. Opazoval sem s teleskopom Celestron Nexstar C5 SCT, ki je zelo majhen, a zelo priročen teleskop. Pri opazovanju so mi izdatno “pomagale” naše mačke. Pa še siing je bil spet katastrofalen. Zvečer sem imel nato več sreče s slikanjem Plejad: https://bojanambrozic.com/2024/09/08/plejade/.

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.