Najprej moram povedati, da je to test, ki ni sponzoriran v nobenem primeru. To pišem iz lastnega veselja (no, bolj dolgčasa), ne zaradi kakšne dobrobiti! Teleskop sem seveda kupil z lastnim denarjem za točno 749,50 €. Seestar S50 imam sedaj 2 meseca in sem z njim zelo zadovoljen. Moram reči, da mi je zelo polepšal moje zelo okrnjeno življenje, ki ga dominira nenehen boj s hudo boleznijo.

Premer objektiva teleskopa Seestar je 50 mm z goriščno razdaljo 250 mm, kar je primerljivo z objektivi modernih majhnih fluoritnih apokromatskih refraktorjev za širokokotno astrofotografijo (tudi Seestar je po zasnovi seveda refraktor). Tako, da majhnost objektiva ni tako velika težava, kot bi si morda mislili. Minus je po mojem mnenju vertikalno postavljen senzor. Jaz bi raje videl, da bi bil format landscape, namesto portrait. Prav tako se ne da spreminjati povečave in smo ves čas obsojeni na velikost slike 44 ločnih minut x 1 stopinjo 17 minut, kar je najbolj primerno za slikanje meglic, zvezdnih kopic in galaksij. Luno se da slikati še relativno v redu, ampak rezultat ni nič kaj spektakularnega. Planete sicer lahko gledamo, ampak ker ima veliko premajhno povečavo se na njih ne razpozna skorajda nobenih detajlov: na Saturnu se za silo vidi obroče, pri Jupitru pa samo najsvetlejši pas na površju. Zraven teleskopa pride tudi tudi solarni filter, s katerim se da slikati Sončne pege, kar pa še nisem uspel preizkusiti. Teleskop ima tudi dnevni način, ampak se ptičev skorajda ne da fotografirati, ker je objekte zaradi fiksne povečave zelo težko najti.

Najboljša stvar pri tem teleskopu je, da želen nočni objekt najde vedno, brez ročnega aligmenta, tudi če so vmes kakšni manjši oblaki: in to zelo hitro. Za prvi objekt rabi okoli 2 minute, za vse naslednje pa manj kot minuto. Skratka stvar je izjemno pametna; sliko zlaga sproti sam, shranjuje pa tudi posamezne frame – slikice, ki jih potem jaz raje sam zložim z namenskimi programi – rezultat je tako boljši. Edini pogoj je da teleskop ni nagnjen več kot 2 stopinje. Ker je z nastavljanjem dolžine nog stojala zelo težko doseči vodoravnost, sem si kupil fotografski mehanizem z mikrometrskimi vijaki za nastavljanje vodoravnosti.

Super je tudi to, da je teleskop zelo hitro postavljen. Od takrat ko se odločim, da bi rad opazoval, pa do prvih fotografij nočnih objektov mine manj kot 5 minut. Enako ga po koncu opazovanja pospravim v dveh minutah. Teleskop se upravlja prek mobilne aplikacije, ki dela dobro. Nikoli se ne zgodi, da bi zmrznila. Wi-Fi signal nese cca. 20 m, kar je dovolj, da teleskop, ko je enkrat postavljen, pogosto šofiram kar iz postelje. Če se v aplikaciji vse pusti po defaultu teleskop deluje odlično. Sam bi si celo želel nekoliko več ročnih nastavitev.

Največja slabost teleskopa, je da ne shrani vseh frejmov, ampak samo tiste, ki se njemu zdijo v redu. Običajno to ni toliko moteče. To je problem sedaj predvsem pri kometu A3, ki je na nebu ob zori: takrat Seestar ne vidi zvezd in noče shranit nobene slike. Gre za sofwerski problem – lahko bi dodali opcijo – shrani vse frejme – pa če tudi so slabi. Po defaultu zajema frejme 10 sekund, lahko pa se nastavi tudi da zajema svetlobo 20 ali 30 sekund.

Teleskop ima 50 GB prostora, ki se ga žal ne da nadgraditi. Tako, da je treba slike sproti brisati. Slike shranjuje v JPG in FIT formatu. Baterija zdrži dobrih 5 ur (oglaševano je 6 ur), kar se mi zdi dovolj dobro. Če je slučajno to premalo se ga lahko sproti polni s powerbankom. Nekoliko manj časa zdrži baterija, če prižgemo grelec objektiva, ki preprečuje rosenje. Če teleskop pozabimo izklopiti, bo slikal dokler se mu ne izprazni baterija. Pri tem končne fotografije žal ne shrani – torej še en hrošč v programski opremi.

Za napredne uporabnike je na YouTubu en kup DIY variant kako pomik teleskopa iz alt-azimutnega načina spremeniti v ekvatorialni način. Sam se tega še nisem lotil. Baje pa ko je nastavljen ekvatorialno, dela še veliko bolje, ker se na ta način izniči rotacijo polja in je mogoče izkoristiti daljše čase ekspozicije. Sedaj popačenje slike zaradi rotacije polja popravim tako, da malo porežem sliko po vogalih. Zaradi popularnosti teleskopa je na internetu mogoče za teleskop mogoče dokupiti celo kopico raznih dodatkov: npr. pokrov za objektiv, Bathinovo masko, dew shield in nosilec za filtre: https://shop.deepskydad.com/product/zwo-seestar-s50-aperture-adapters-kit-dewshield-bahtinov-mask-spike-mask-dust-cover-filter/.

Velik plus je, da je teleskop majhen. Poleg tega teleskop pride v stiroporastem kovčku, s katerim se ga brez težav v ročni prtljagi nese na letalo. To bom zagotovo naredil, takoj ko se pozdravim in s Petro spet kam odpotujeva. To si oba trenutno neskončno želiva.

Skratka gre za odličen, cenovno zelo dostopen teleskop za začetniško astrofotografijo. Rekel bi, da je to trenutno najbolj primeren teleskop za začetnike. Pa ne bom – izključno samo enega razloga, ker si predstavljam, da bi začetniki radi tudi vizualno gledali skozi teleskop. To se pa s Seestarjem ne da.

Še zdaleč pa Seestar ni edini teleskop na trgu pametnih teleskopov. Le ta se trenutno eksponentno hitro širi. Najbližja konkurenca Seestarju je teleskop Dwarf 3, ki je cenejši in ima celo dve kameri – od tega eno širokokotno, ki je namenjena slikanju širokih območij neba: npr. Rimske ceste, kar se s Seestarjem ne da. Ostali pametni teleskopi so bistveno dražji. V teh dražjih – za nekaj 1000 € – ne vidim ravno smisla, ker bo njihova elektronika v roku dveh, treh let zagotovo zastarela in bodo postali bolj ali manj neuporabni. V tem primeru si je zagotovo bolje nabaviti pravi astro-fotografski set up, kar sem sam pravkar storil: https://bojanambrozic.com/2024/09/26/nov-teleskop-10-newton/, ki ga je mogoče sproti nadgrajevati in posodabljati. Ko ga malo bolj preskusim (sedaj mi zelo nagaja slabo vreme) bom objavil tudi test tega teleskopa.

Nekaj slik posnetih s teleskopom ZWO Seestar S50