Moje telo, moj zapor najhujše kategorije: ker zaradi hude bolezni (razen s težavo par korakov po hiši) že pol leta ne morem hoditi, lahko vidim samo tisto, kar pride ali bolje rečeno prileti do mene oz. mojega hišnega balkona. To jutro so bili to ptiči in sem jih slikal z mobitelom skozi moj refraktor. Ne spoznam se na ptiče: a verjetno gre za vrabce in srake. Refraktor je edini tip astronomskih teleskopov, ki je primeren za slikanje ptičev, ker ima fokuser z dolgim razponom, kar omogoča, da sliko lahko izostrimo že na razdalji nekaj 10 metrov. Edina težava mojega teleskopa je, da gre za akromatski refraktor. To pomeni, da ima za zbiranje svetlobe samo dve leči. Različne valovne dolžine svetlobe se v lečah lomijo z različnim lomnim količnikom. Zato pridejo v gorišče v različni točkah, zaradi česar pride do nastanka kromatske aberacije, kar lahko vidite na slikah, kot grdo vijolično obrobo. Obstajajo t.i. apokromatski refraktorji, ki imajo sistem od 3 do 5 leč, s katerimi se to aberacijo izniči.