To noč sem se lotil ozvezdja Strelca in njegovih meglic, ker bo kmalu konec poletja in ta del neba ne bo več viden z naših krajev. Najprej sem slikal meglico Laguna (M8). Gre za čudovito emisijsko meglico v kateri se rojevajo nove zvezde. Vendar mi je ta kmalu ušla za sosedovo drevo. Zato sem nadaljeval z meglico Trifida (M20). Meglica je dobila ime, ker je zaradi treh temnih krakov plina v obliki propelerja, razdeljena na tri dele. Prav tako je tudi da meglica zvezdna porodnišnica novih mladih zvezd. Nazadnje pa sem slikal še Mali Strelčev zvezdni oblak (M24). Gre za ogromno področje neba, kjer je ogromna zgostitev zvezd, ki so del Strelčevega spiralnega kraka naše galaksije Rimske ceste.
Kot sem pravilno že dan prej sklepal, je Luna vzšla izza vrha Storžiča. Znameniti križ je zgrešila le za okoli 100 m. Na srečo se križ na slikah zaradi Luninega žarenja vseeno dobro vidi. Res je bil to nekaj prav lepega za videti – cel Storžič je žarel. Vrh Storžiča je od mene oddaljen 13 km zračne razdalje. Vse bi dal! Čisto vse, da bi bil spet toliko pri močeh, da bi spet lahko pritekel ali vsaj pripešačil na Storžič. Ker sem bil že zelo utrujen, sem se takoj za tem odpravil spat.
Sonce je bilo tudi danes zelo zanimivo z obiljem peg: sedaj to jemljemo že nekaj mesecev, skorajda kot samoumevno. Vendar, po koncu maksimuma lahko pričakujemo obdobje večih let, ko na Soncu ne bo niti ene omembe vredne pege.