Galaksiji M81 in M82

To noč sem imel smolo, da so bili objekti, ki sem jih slikal na delu neba, ki je močno svetlobno onesnažen s strani naši vasi. Zato sem poslikal manj od pričakovanj. Najprej sem slikal komet 13P/Olbers. Komet je na sliki komajda viden, ker sem ga moral slikati 45 min preden se je stemnilo. Ko je bilo nebo res temno, pa je zašel za hrib in z mojega balkona ni bil več viden. V vsakem primeru ni nič posebnega. Takih kometov je vsako leto najmanj 10. Nato sem se lotil slikanja galaksij M81 in M82 v Velikem medvedu. Sliko sem zajemal eno uro in pol. Vmes sem zaspal. Zbudil sem se v rahli paniki, če se je slučajno teleskop kam zabil. Na srečo se ni. Ne vem pa kaj se zgodi, če se sprazni baterija (če vseeno shrani sliko). M 81 je zelo lepa spiralna galaksija in je ena najsvetlejših galaksij na nočnem nebu. Vidi se jo z čisto vsakim teleskopom in tudi z binokularjem. Zato jo lahko vidi prav vsak. Leži nekoliko desno od zvezd Dubhe in Merak v Velikem vozu. Oddaljena je 12 milijonov svetlobnih let in ima premer 96000 svetlobnih let, kar pomeni da je le malo manjša od naše Galaksije. M82, znana tudi kot Cigara, je bila zaradi svoje podolgovate oblike do nedavnega klasificirana kot nepravilna galaksija. Zadnja opazovanja pa so pokazala, da vendarle ima spiralne rokave, ki so vidni le v infrardeči svetlobi. Gravitacijska sila sosednje veliko večje M81 jo je delno raztrgala, kar je povzročilo pospešen nastanek novih mladih zvezd v tej galaksiji.

Galaksiji M81 (levo) in M82 (desno). Tik pod M82 je vidna sled satelita, najverjetneje Starlinka. 540 x 10 s = 90 min ekspozicije s teleskopom ZWO Seestar S50.

Zvezdna karta Velikega voza z označeno lokacije galaksije M81 (Bodejeve galaksije)

Za konec pa sem slikal Veliko kroglasto kopico M13 v Herkulu. Slika ni najboljša, ker sem jo zajemal samo dve minuti. Potem pa sem šel spat. Bom naslednjič ponovil z daljšo ekspozicijo. Ker v resnici se kopica lepše vidi v teleskopu, kot na tej fotografiji. Sicer tudi za to kopico ne potrebujete teleskopa, vidna je vsakem binokularju in jo baje nekateri vidijo (pod zelo temnim nebom) celo s prostim očesom. Kopica ima premer 145 svetlobnih let in po ocenah vsebuje od tristo tisoč do milijon zvezd. Od nas je oddaljena 22 tisoč svetlobnih let. Gre za najsvetlejšo kroglasto kopico vidno iz naših krajev.