Že kar 6 tednov nisem smučal na Pokljuki. Snega je na srečo ostalo še ogromno, kar obeta smuko še dolgo v pomlad. Žal pa fronta na tem območju ni prinesla nobenih (snežnih) padavin. Najprej sva se z Rudnega polja povzpela na Viševnik. Na prvi pogled varen vzpon, sploh ni tako zelo varen: čez celotno južno pobočje Viševnika so ogromne razpoke v snežni odeji, ki segajo do trave. Vse skupaj zelo spominja na ledeniške špaltne. Sploh, ko bo jutri čez zapadel nov sneg, zna biti še dodatno nevarno, da kdo pade vanje. Odsmučala sva čez Zahodno grapo na Jezerca. Tudi tu so čez celotno grapo razpoke, ki je zgoraj celo toliko, da nekaj 10 metrov sploh ni smučljivo. Nižje pa je bil za smuko lepo ojužen sneg. Nadaljevala sva po Gamsovi grapi (IV/III-IV) na Ablanco. V spodnjem delu je bil sneg dober za vzpon, nekje od sredine pa je se je močno prediralo. Tako, da sva se kar nagazila do vrha. Kolega je odsmučal po grapi. Zame pa je to prezahtevno in sem peš sestopil do Srenjskega prevala. Moje počutje je bilo danes zelo slabo. Cel dan sem se komajda premikal. Zato nisem zmogel zelo mikavnega nadaljevanja na Veliki Draški vrh, ampak sem raje prek Konjščice in Plesišča sestopil nazaj na Rudno polje. Jutri bo pršič, bo treba biti spočit. # 62. turna smuka v tej zimi.