Dobrač s kolesom

Dobrač je 2166 m visoka gora nad Beljakom. Ena izmed njenih posebnosti je, da skorajda do vrha pelje gorska cesta. Prvih 17 km je asfaltna, zadnjih 5 km pa makadamska in zaprta za promet. Začetek ceste je nadmorski višini 585 m, kar pomeni da je do vrha gore potrebno premagati kar 1600 višinskih metrov. Avto sem pustil pri smučarskih skakalnicah v Beljaku. Nato pa sem se podal v breg. Klanec je po mojem občutku večino časa kar precej strm. Položi se le na dveh odsekih, kjer gre celo rahlo navzdol. Snežna meja je bila že na višini 1200m. Potem pa je bilo z višino vse več snega. Na srečo so cesto splužili. Na višini 1733 m je asfalta konec in se začne makadam. Ker imam gravel kolo nisem pričakoval, da bo to problem. Vendar me je presenetila označba, da je vožnja po makadamski cesti prepovedana za kolesarje, ker gre za narodni park. Ključavnice za kolo nisem imel. Zato sem ga skril pod smreko in odtekel naprej proti vrhu. Snega je bilo na vršni planoti gore še precej več. Marsikje se mi je ugrezalo do kolen, mestoma do pasu. Tako, da tudi če bi bilo dovoljeno, ne bi s kolesom prišel daleč. Za smučanje bo potrebno, da pade še najmanj meter snega. Za sankanje pa ga je že dovolj. Prav tako tudi za udoben tekaški korak. Vesel sem bil, da me je nazaj grede kolo počakalo tam kjer sme ga pustil. Sledil je le še zelo hladen spust nazaj do izhodišča.

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.