49 comments

• 

  Super napisano. Ali prosim napišeš še kakšne so zaloge urana na svetu. Najlepša hvala

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Po ocenah Mednarodne agencije za atomsko energijo je urana dvolj še za od 100 do 47000 let: https://www.oecd-nea.org/ndd/pubs/2016/7301-uranium-2016.pdf

    Všeč mi jeVšeč mi je

    • 

      Zaloga je tudi odvisna od uporabljene tehnologije in izvora urana. S časoma se lahko načini odkrivanja, ekstrakcije uporabe itd. izboljšajo kar poveča efektivno zalogo energenta – lep primer sta nafta/plin, katerih ekonomske/znane rezerve se večajo kar bo seveda še dodatno otežilo prehod v nizkoogljično družbo.
      Pri trenutnih LWR reaktorjih (in pri ceni urana iz leta 2004) imamo nekje za 1500 let https://imgur.com/9j0ndEu .
      Zadeva se zelo spremeni z recikliranjem porabljenega goriva in še bolj pri uporabi oplodnih (breeder) reaktorjev.
      Velike zaloge urana se nahajajo tudi v oceanih – zaloge za 60 000 let (LWR) in 5 milijard let (breeder reaktor)
      https://www.scientificamerican.com/article/how-long-will-global-uranium-deposits-last/
      http://large.stanford.edu/publications/coal/references/docs/pad11983cohen.pdf
      https://www.forbes.com/sites/jamesconca/2016/07/01/uranium-seawater-extraction-makes-nuclear-power-completely-renewable/
      https://whatisnuclear.com/recycling.html
      Tu vstopi tudi vsa debata o obnovljivosti jedrske energije; pri takšnih zalogah urana seveda je (za koliko let ima Sonce goriva?). Napram ostalim virom energije porabi malo materialov in prostora ter deluje od Arktike do puščav. Kateri gradniki sončnih in vetrnih elektrarn so “obnovljivi”? In ko pozidamo vse reke in potoke za hidro (ki je že tako na zgornjem limitu), se bodo nove primerne lokacije kar pojavile? (po definiciji naj bi se ti viri samodejno obnavljali). Bistvo so nizki izpusti GHG in ostalih snovi v celem življenjskem ciklu, ampak ta “rant” za drugič…
      PS: poleg urana lahko izkoriščamo tudi torij, ta se sicer ne razstaplja v vodi a je stranski produkt ostalih operacij rudarjenja, ki ga bo vsaka civilizacija tako ali tako izvajala (železo, litij, baker, srebro, cink itd.), zlasti če bo gradila ogromna polja solarnih panelov, vetrnic in baterij. Zaloge so tudi nekje v rangu več milijard let, a torij je uporaben le v oplodnih reaktorjih.

      Všeč mi jeLiked by 1 person

• 

  Ful dobro. Hvala

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Zelo dobro napisano. Brala sem, da se jedrski odpadki dajo reciklirati oziroma ponovno uporabiti za proizvodnjo energije. Je to res?

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Orano La Hague (Francija) je predelal po državah:
    Nemčija: 5482 ton iztrošenega goriva
    Japonska: 2944 ton
    Švica: 771 ton
    Belgija: 673 ton
    Nizozemska: 418 ton
    Italija: 193 ton
    In največ, 23,605 ton za Francoski EDF
    Od leta 1972, 44 komercialnih reaktorjev deluje z recikliranim gorivom MOX, od tega 38 v Evropi (22 v Franciji, 10 v Nemčiji, 3 v Švici, 2 v Belgiji, 1 na Nizozemskem).
    Reciklira ponovno se lahko uporabi nekje 95% ostalo je neuporabno.
    Po Francoskem zakonu morajo države sprejeti odpadke nazaj.
    Kaj se zgodi z gorivom, ki se iztroši v Krškem morda ve avtor tega članka. Na spletnih straneh NEK namreč nič o tem!
    V prosojnicah planov za novo (jih najde Google) je omenjena možnost MOX.

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Ob branju četrtega stavka in treh nepotrebnih vejicah sem že skoraj nehal brati. Ob tako poraznem znanju slovnice najbrž članek ne more biti kaj prida, sem si mislil.

  Pa mi ni žal, da sem vztrajal, saj je poljudno predstavljen pogled na jedrsko energijo celovit, zanimiv in informativen. Sicer pogrešam omembo alternative s pametnimi omrežji in uporabo nekaj desetin gWh velikega zalogovnika v obliki baterij električnega voznega parka. Ko bo slovenski vozni park v celoti elektrificiran, bodo tako tudi nestalni ove postali mnogo bolj uporabni.

  Avtorju hvala za odličen zapis, z željo po več pozornosti do slovnice.

  Všeč mi jeLiked by 1 person

  • 

    Takim, ki se spotikajo ob nepomembne napake, namesto da bi se pogovarjali o vsebini, pravimo ‘naci grammar’.

    Všeč mi jeLiked by 1 person

    • 

      Pripomb na vsebino pa ni…

      Všeč mi jeVšeč mi je

    • 

      Tudi pripomb na komentarje in na kritike ni.
      Jedrski hazard je nasilje nad okoljem.
      Večina strokovnjakov se strinja, da jedrska energija ni trajnostna in jo je treba čim prej opustiti.

      Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Na prvi pogled odlično napisano. Precej zanimivih navedb, umirjajoč ton, logične rešitve …
  Podrobno branje pa pokaže, da avtor manipulira s podatki. Recimo, v nuklearki “zgori” dnevno le 5 kg urana, v TE enake moči pa bi zgorelo 10.000 t premoga. Kako pa se pridobi teh 5 kg urana? Nekateri se še spomnimo obratovanja RUŽV, ki je zagotovil uran za prvo polnitev NEK. Količine izkopanega materiala za delovanje TE in NE so približno enake. Poleg tega nam RUŽV še danes predstavlja strošek, ki ni zajet v ceni elektrike iz NEK. Na tak način (da se vsi stroški za delovanje nuklearke ne upoštevajo v ceni elektrike) ni težko navajati nizke cene elektrike iz nuklearke. Kaj pa, če vključimo vse stroške, tudi zavarovalnino, riziko in škodo v primeru katastrofe?
  Radioaktivnost je naraven fizikalen pojav. To pa ne pomeni, da je nenevaren pojav. Tudi mušnice so povsem naravne gobe, pravijo pa, da so strupene.
  Kako varne so nuklearke? Odvisno. V svetu poznamo nenevarne nuklearke in potencialno nevarne nuklearke. Nenevarne so tiste, ki ne obratujejo (recimo Zwentendorf ali Vir), potencialno nevarne pa so vse delujoče.
  Trditev, da je edina rešitev slovenske energetike nova nuklearka, je v nasprotju z resolucijo EKS https://www.eks.si/. Scenarij “Opustitev premoga in jedrske energije” je povsem izvedljiv, z upoštevanjem zmanjševanja potratne rabe energije (učinkovita raba) pa najprimernejša opcija
  Prispevek je odličen primer dobrega PR sporočila, očitno naročena enostranska objava. Investicija v NEK2 je že v polnem teku in investitor si ne more privoščiti slabega javnega mnenja.
  Edina dobra stran tega prispevka je, da se sploh pogovarjamo o jedrski energiji.

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Se strinjam z veliko zapisanega, a menim, da bi morala biti Slovenija pionirka na področju jedrske energije, in sicer morda z izvedbo prvega komercialnega fuzijskega reaktorja po (morebitni) uspešni demonstraciji projektov ITER in DEMO, ali pa vsaj s postavitvijo fisijskega reaktorja IV. generacije, ki bi imel pasivne varnostne elemente (torej se ob morebitnem izpadu izključi sam, ni potrebe za generatorje) ter bi kot gorivo oz. del goriva lahko uporabljal iztrošeno gorivo reaktorjev zgodnejših generacij (dve muhi na en mah).

  Kar se pa tiče elektrike do te točke morebitne izgradnje (ki najbrž ne bo prej kot 2040-tih ali 2050-tih), pa smo po mojem mnenju naredili kardinalno napako, ko smo RH priznali polovični delež v JEK, kljub temu, da se le-ta po razpadu bivše republike nahaja na našem ozemlju. Namreč, pri vprašanjih razdelitve premičnega in nepremičnega premoženja se uveljavlja teritorialno načelo (prehod lastninske pravice na državo, na ozemlju katere je bilo premoženje ob razglasitvi neodvisnosti). V kolikor to pravico uveljavimo (če jo še sploh lahko), imamo do leta 2043 (v kolikor ne bo še enega podaljšanja) zagotovljeno zanesljivo oskrbo z elektriko. Je pa to bolj politično vprašanje, kot karkoli drugega. Hrvati so tudi ponujali odkup polovice reaktorja za približno $700M leta 2003 (mi smo jim ponudili $150M), kar je upoštevajoč inflacijo cca. $1MRD oz. cca. €900M…z nekoliko pogajanja bi takrat za neko razmeroma ugodno ceno (~$500M) lahko odkupili drugo polovico. Sploh pa bi bila ugodna, če se je že takrat vedelo, da obstaja namen podaljšati zaključek obratovanja iz 2023 na 2043, kot se je zgodilo.

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Slovenija nima denarja, da bi bila sama pri tako velikih projektih, ko je izgradnja fuzijske elektrarne. Pravzaprav je tako bogatih zelo malo držav. Zato pa prihaja do mednarodnih sodelovanj, kot je ITER.

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Saj ni važno koliko materiala morajo odkopat za kg urana….ker tisto kar odkoplejo, ne zgori v pečeh, kot material, ki ga izkopljejo za v TE Šoštanj. Pa tudi v ceno elektrike iz nukleark je vštet celotni proces z gradnjo vred.

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  V ceno elektrike iz NEK ni vštet celoten proces, z gradnjo vred. Recimo, zapiranje oz. nadzor in varovanje RUŽV oz. RŽV gre iz državnega proračuna. Premija v primeru nesreče tudi. Pa še veliko drugega.
  Tisto, kar odkopljejo, če ne zgori v pečeh, pač direktno bremeni okolje pri proizvodnji rumene pogače, bogatenju ali skladiščenju jalovine.
  Jedrska energija ni čista, tudi če ni nezgod.

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  To, da je za trenutno global o segrevanje kriv človekov vpliv, niti približno ni “zadovoljivo” znanstveno dokazano.
  Kot tudi ne “škodljivost” višjih ravni CO2 za naravo.
  Brez lažnih zelenih prerokov (trenutna zelena industrija je bolj ali manj le denar iz proračunov-ljudi v žepe tistih, ki v to investirajo; 1% in finančni skladi) bi s trenutno jedrsko in premogovno elektriko zdržali vse dokler se ne odkrije bolj učinkovit vzdržen vir, npr fuzija. V kolikor bi ves denar, ki gre danes za igračke v obliki vetrnic in solarnoh celic, šel za raziskovanje fuzije, bi v nekaj desetletjih gotovo dosegli željeno veliko pozitivno energetsko bilanco.

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Preden komentiraš, si prosim preberi ta blog: https://bojanambrozic.com/2019/05/30/globalno-segrevanje-mit-ali-resnicnost/

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  D a ta črka ti predstavlja besedo “debil”? Ko se 97% svetovnih znanstvenikov strinja da je od Industrijske revolucije dalje za svetovno segrevanje kriv človek. In da ti še vedno tega ne verjameš in iščeš podatke pri teoretikih zarot. Potem raje ne govori bedarij ker samo sebe smešiš…

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Apeliram na kulturni nivo komunikacije. Prepir in žaljivke razdvajajo, to pa ne vodi v sonaravno družbo.

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  NEVARNOST RADIOAKTIVNIH ODPADKOV
  Razpolovna doba urana-238 do stabilnega, neradioaktivnega svinca-208 traja natančno 4.470.254.622 let, 280 dni, 20 ur, 50 minut ter 14,400164 sekunde.
  Pu-239 z razpolovno dobo 24.200 let.
  zavajanje: še stoletja ali tisočletja
  resnica: jedrski odpadki so nevarni več sto tisoč let
  Dejanska cena gradnje odlagališča za iztrošeno gorivo je velika neznanka! Lahko sicer vprašamo Fince.
  Kakršnokoli odlaganje v sode je tvegano, saj so le ti lahko prej ali slej podvrženi vdorom vode in iztekanju radioaktivnih snovi.
  Gorivo se menja na 4 leta, le-to vsebuje 4% produkte fisije (npr. plutonij) ostalo se lahko znova uporabi, v kolikor se reciklira.
  Odpadke po recikliranju (lahko) vlijejo v steklo.
  Kakšen del plastike recikliramo, vidimo v naravi, kakšen delež iztrošenega goriva se reciklira ne vidimo.
  Francoska AREVA zagotovo ne dobavlja in reciklira goriva kar tako, zastonj.
  U, seveda in zaloge urana so nekje v severni Afriki. Saj vemo, kje so Francozi in ostali vpleteni?
  Vojne se ne dogajajo zaradi peska!

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Dolga razpolovna doba po definiciji pomeni malo razpadov in majhno stopnjo sevanja. U238 v primerjavi z drugimi elementi jedrskih odpadkov ni nevaren.

    Všeč mi jeLiked by 1 person

• 

  “Iz tega vidika, so alternativni viri energije zelo dragi, saj potrebujemo dodatne termoelektrarne samo zato, da v sili nadomeščajo vetrnice in sončne elektrarne.”

  Nisem zagovornik niti nasprotnik jedrske energije, ampak zakaj ravno termoelektrarne za nadomestitev vetrne ali sončne? Zakaj ne jedrske in hidroelektrarne?
  Potem bi bilo čisto enostavno …

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Ker se najhitreje zaženejo. Jedrske se ne morejo tako hitro. Hidroelektrarne pa so lahko ja.

    Všeč mi jeVšeč mi je

    • 

      Gradnja NEK2 se je začela v popolni tajnosti, nezakonito. Ponovno se dogaja nasilje nad davkoplačevalci.

      ZENS https://www.zens.si/novice/izjava-za-javnost-po-izvedeni-novinarski-konferenci-2092017 piše: Energetski koncept Slovenije – kamuflaža za vnos projekta NEK 2 v slovenski prostor?
      Zveza ekoloških gibanj Slovenije ugotavlja, da ima tako imenovani »jedrski lobi« prevelik vpliv na pripravo osnutka EKS in oblikovanju javnega mnenja o tem pomembnem energetskem dokumentu.
      Pri tem posebej poudarja, da je neprimerno snovati vizijo o novem jedrskem bloku v Krškem, dokler niso vse zadeve dokončno rešene za obstoječi objekt v obratovanju (nerešeno je vprašanje trajnega skladiščenje jedrskih odpadkov in prav tako je nerešeno vprašanje pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovanje obstoječega objekta). Zato bo ZEG vztrajal pri ureditvi prehodnih vprašanj in šele potem je mogoča javna diskusija o drugem bloku. Zato je tudi vprašljivo trošenje finančnih sredstev za promocijo drugega bloka, brez pravih odgovorov na predhodna vprašanja.

      Brez javne diskusije je investicija v NEK2 zgolj grobo nasilje.Javna diskusija pa naj bi temeljila na enakih možnostih. Tudi nasprotniki NEK2 bi morali doboto toliko finančnih sredstev od države, kot jih dobijo zagovorniki, drugače je vplivanje na javno mnenje enostransko, asimetrično.
      Besede, da lahko NEK2 zgradi Slovenija sama (ali pa da postane kot nosilka jedrskih tehnologij, prva v svetu) so zgolj slaba humoreska. Gradnja nekaj kilometrov železniške proge je že težava, kaj šele investicija, ki bi bila večja do 20 letnih državnih proračunov. Zato pa je načrtovana NEK2 v privatni lasti (glej EZ1), dobiček v roke kapitalu, riziko, katastrofe in izgube pa ostanejo v Sloveniji.
      Sem proti privatizaciji jedrske opcije, nuklearka je preveč občutljiva, da bi bila v privatni lasti. Se spomnite TEPCO in Fukušime? Poglej http://www.e-m.si/media/eges/casopis/2014/4/48.pdf

      Všeč mi jeVšeč mi je

      • 

        Gradnja NEK2 se še ni začela

        Všeč mi jeVšeč mi je

        • 

          Investicija v NEK2 se je začela leta 2006 (odločitev vlade RS-resolucija) oz. 2009 (priprave na investicijo). Do sedaj je porabljenih vsaj 50 mio € od tega veliko za vplivanje na javno mnenje. Tudi učni listi za prvo triado osnovne šole so financirani iz Nuklearke in v njih, zanimivo, piše, da je jedrska energija obnovljiv vir.
          Tudi študija IRSN je bila plačana kot investicijska študija, ker pa je bila neugodna, so jo umaknili.
          Žal. Investicija NEK2 se je naskrivaj začela. Vendar še ni prepozno, da o njej razmislimo in jo ustavimo.

          Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Pozdravljen, na spletu sem zasledil, da se radioaktivne odpadke lahkovodnih jedrskih elektrarn lahko uporabi kot gorivo za težkvodne jedrske elektrarne! Ali to drži? Glede na to, da cena težke vode visoka, me zanima ali bi bilo (ekonomsko) sprejemljivo oz. sploh možno, da bi JEK 2 bila težkovodna jedrska elektrarna?

  Hvala za odgovor in lep pozdrav.

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Praviš da “bi s sončnimi celicami morali pokriti območje velikosti 3,5–7 kvadratnih kilometrov, kar ustreza površini občine Ankaran”. Zanima pa me naslednje. Ali je možno isto kvadraturo pokriti razpršeno – po strehah hiš z ugodno lego razpršeno po celotni Sloveniji? Torej koncept samooskrbne sončne elektrarne – net metering. Ali ne bi elektrificiran vozni park države z “smart” infrastrukturo rešil problem, ki ga omenjaš glede nihanj in sesutja omrežja? Ali se ne bi tudi na tak način rešili financiranje proizvodne infrastrukture, saj bi se vložek za investicijo porazdelil med državo preko subvencij in med privatne investitorje, ki bi bili tudi lastniki takih elektrarn in elektrificiranega voznega parka? Nikakor ne dobim odgovorov na vprašanja, ki bi ovrgla moje razmišljanje in zato še vedno trdim, da je prihodnost energetske oskrbe v Sloveniji (ali po svetu) ravno v sončni energiji v povezavi z jedrsko energijo. Drugih smiselnih rešitev verjetno niti ni kajne?

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Sončne elektrarne se postavlja na obstoječe strehe, če je le mogoče. Razpršena proizvodnja. Ko bo sončnih elektrarn več, bo nujno vzpostaviti pametna omrežja in tarifo glede na ponudbo/povpraševanje. Takrat bo smiselno tudi uporabiti hranilnike elektrike.
    Jedrska energija ni trajnostna niti poceni. Ustvarja več problemov kot rešitev. Oprema iz uvoza, gorivo iz uvoza, doma pa ostanejo odpadki.
    Pasovno energijo naj zagotavljajo trajni viri v povezavi, treba je urediti tudi skladiščenje in pretvorbo iz elektrike v bioplin, biogoriva in biomase.

    Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Tole s povšrino Ankarana je v najbolj idelanih okoliščinah, ki v praksi niso možne (npr. brez prehodov med celicami). Če še to upoštevamo, dobimo bitsveno večjo površino. Poleg tega sončne celice dajejo energijo samo ko je lepo vreme, kar ni nujno takrat ko jo rabimo. Zato je njihova uporaba v Slovenia draga in nesmiselna.

    Všeč mi jeVšeč mi je

    • 

      Saj tudi imamo lahko bistveno večjo površino. Ampak ne na enem mestu. Torej mikro sončne elektrarne razpršene po celotni Sloveniji, električno omrežje, ki programsko razporeja energijo tam tja kjer je potrebna (SMART) in zalogovnike v obliki baterij električnih avtov, ki imajo to vlogo, da blažijo nihanja. V tandemu z JEK in obstoječimi HE, se mi zdi, da lahko Slovenija proizvede dovolj energije za svoje potrebe, to naredi zelo poceni (sajprivatni investitor sam krije večji del investicije), ima stabilno omrežje in hkrati zadosti okoljevarstvenim ciljem, ki si jih je Slovenija in EU zadala – zmanjšanje toplogredih plinov za najmanj 40 odstotkov do leta 2030.

      Drži pa tudi, da nimam podatkov in nisem sposoben izračunati rentabilnost in zmogljivost takega pristopa. Tu rabim pomoč in mnenje strokovnjaka. Sem pa hkrati prepričan, da je ocena, da je izkoriščanje sončne energije draga in nesmiselna, nepremišljena in površna. Ravno obratno. Dokler so slovenske strehe prazne in gre energija iz njih v zrak, se mi zdijo dragi in nesmiselni ravno drugi načini pridobivanja električne energije… vključno z gradnjo JEK 2. Se motim?

      Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Dober članek, predvsem korekten in politično neobremenjen, gotovo pa je avtor navdušen nad jedrsko energijo, saj drugače najbrž ne bi bil v Izobraževalnem centru za jedrsko energijo. Sam načeloma nisem proti jedrski energiji, sem pa trdnega mnenja, da nobene oblike energije, ki se smatra za ekološko, trajnostno, obnovljivo, okolju prijazno…med katere se po napisanem v članku prišteva tudi jedrska energija-ne bi smeli kategorično zavračati ali katero bolj priviligirati. Vsaka od energij, pa naj bo vetrna, sončna, vodna, geotermalna, jedrska ima svoje pozitivne in negativne plati – izbira, katero izbrati v določenem okolju, je stvar kompromisov. Resda je izgradnja jedrske elektrarne velik finančni zalogaj, ampak nikakor ne bi smeli v senco postaviti ostalih energij. Kot opažam so mediji v zadnjih parih mesecih pošteno začeli informirati (promovirati) jedrsko energijo, kar v splošnem ni nič narobe, vem pa da je to kot ste tudi že vi omenili, stvar o kateri se bo odločalo v kratkem, saj vemo da se podnebje spreminja in bo potrebno preiti od načrtov k dejanjem-upam da bo prevladal zdrav in okolju prijazen razum.

  Pri vseh teh člankih, ki se tičejo kako naprej v energetiki, tudi v vašem članku, me predvsem moti ena bistvena stvar: “V Sloveniji nimamo nobenih drugih virov energije, ki bi lahko zadostili potrebam, ki so že in se bodo v prihodnje še povečale.”

  Vemo, da je naš planet Zemlja prostorsko in z viri omejen, vsi pa govorijo, da se bo količina porabljene energije samo povečevala in povečevala!? Ja saj se ne more povečevati v nedogled, zaradi prostorske omejenosti, kot vemo zaradi vse večjih podnebnih sprememb pa se tudi ne bi smela, ampak se bi morala prej zmanjšati. Zakaj tega nihče ne omeni v svojih energetskih planih? Zakaj ni to osnova vsakega članka? Zakaj se ne bi šli otroci raje skrivat, kot pa da visijo pred ekrani? Tako ne bi porabljali električne energije. Kot vem iz tvojega lepega bloga, dobro veste o čem govorim:) Zakaj bi morala biti energija vedno na voljo? Saj tudi vreme ni vseskozi enako. Menim da bomo morali, če bomo hoteli obstati na tem planetu, začeti bolj dihati z Zemljo in njenim ritmom, ki smo ga letos baje prehiteli že 27. aprila 2019…Vem da je za vsem povečevanjem predvsem nenasitni kapitalizem, ki ga tvorita človeški pohlep in komotnost, in ki nas je pripeljal v to situacijo ter predstavlja največji problem na katerem bi morali zelo delati.

  Če povzamem na kratko: menim da bi morala iti energetska strategija v smer postopnega zmanjševanja porabe energije, da nekako ujamemo Zemljin ritem. Energijo bi morali zagotavljati s pisanimi obnovljivimi viri, tako kot jo v Sloveniji že (termoelektrarno postopoma zapreti in se počasi posloviti od fosilnih goriv), vrzeli z neprimernim vremenom za koriščenje obnovljivih virov pa zapolnjevati z jedrsko energijo (ne vem kaj obeta fuzija, to mogoče vi bolj veste). Treba bi bilo tudi stimulirati porabo tukaj in zdaj: primer: ko je lepo vreme in na soncu dela sončna elektrarna zunaj žagamo drva na sekular:) Ta elektrika, ki je porabljena tukaj in zdaj, bi morala biti cenejša, tudi za tiste odjemalce, ki nimajo svojih sončnih/vetrnih elektrarn. Ob vrzelih z neprimernim vremenom, pa bi bila energija dražja. Vedno znova in znova je treba poudarjati, da je najceneje, da energije sploh ne potrebujemo/ne potrošimo. To je vsakokrat povedano v člankih, v katerih govorijo okoljevarstveniki (prav pred kratkim sem zasledil enega, v katerem je bil glavni sogovornik dr. Griša Močnik).

  Upam, da sem podal kakšno koristno informacijo, in da krenemo po pravi, okolju prijazni poti.

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Lep komentar in tudi sam bi si želel, da bi bilo tako. Žal je realnost drugačna in potreba po energiji bo čedalje večja. Misliš, da si ljudje ne bodo klimatizirali svoja bivališča, ko bodo čez nekaj let začutil posledice klimatske krize? Kar lahko obrne ta trend na dol, je lahko le civilizacijska katastrofa (svetovna vojna, ipd).

    Lahko pa storimo to, da rast te potrebe upočasnimo z uvedbo tehnologij in ukrepov, ki optimizirajo izkoristke pridobivanja in porabe. Vsekakor zadeva, ki bi jo bilo potrebno čim hitreje zasledovati. Končnii cilj tukaj pa je le en – pridobivanje čim večje količine energije na način, ki ne uničuje planeta in zdravje ljudi. Kako to doseči pa je debata, ki bi nas morala zanimati. V razmislek: letna količina sončne energije, ki pade na Zemljo, presega osem tisočkrat letne svetovne potrebe po primarni energiji.

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Kaj je vir za “Slovenija že danes uvozi 20–30 % električne energije.” ? Hvala za pojasnilo!

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Statistični urad Republike slovenije (SURS): https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/5/88

    Všeč mi jeLiked by 1 person

• 

  SURS je dober vir, samo najdem druge podatke (izvoz > uvoz) ??? https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/en/30_Okolje/30_Okolje__18_energetika__03_18176_elektricna_energija/1817602S.px/

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Npr. tule: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8269

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Glede na vse napisane kometarje sklepam, da redko kdo pozna delovanje elektroenergetskega sistema. 1. zelo pomembna stvar: proizvodnja električne energije mora biti enaka porabi v vsakem trenutku, drugače se vse skupaj sesuje. Torej je samo s soncem in ali vetrom to nemogoče zagotoviti.
  Sončna elektrarna na hiši -> če si z doma od 6ih do 16h, kdaj boš koristil to energijo? Ali boš imel doma baterijo za shranjevanje? Zraven še potrebuješ ustrezni pretvornik. Investicija za hranilnik in pretvornik stane preko 5.000€, odvisno od moči, kapacitete.. + nekaj 1000 € je potrebno investirati za sončno elektrarno. Torej, ali se to izplača komu narediti? Me res zanima, če se kater ”okoljevarstvenik” že oskrbuje z električno energijo na ta način.

  Naslednja stvar, proizvodnja sončnih panelov ter vsega kar spada zraven, baterij ter vsega kar spada zraven tudi ni ”čista” koliko tovarn mora biti, koliko rude je potrebno izkopati?
  Še naslednja stvar je zima ter oblačni dnevi, kje boš pa takrat dobil elektriko? dnevi so krajši, sonca je manj, panele zasneži..itd? Moraš se ogrevati, rabiš luč..itd

  No kakorkoli, sam sem mnenja, da NEK2 JA, izkoristiti še vodni potencial za hidroelektrarne, ki je na voljo, pa v neki meri namestiti še zmerno količino mikro sončnih elektrarn. Govorit samo o soncu, vetru in vodi, pa je nesmiselno, saj že zdaj, ko še TEŠ obratuje, ter vse ostalo…uvozimo cca 30 % električne energije. Zavedati se je potrebno tudi, da je BDP tesno povezan z energetiko. In še enkrat: za delovanje elektroenergetskega sistema mora biti proizvodnja enaka porabi, drugače ne gre!!!

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Glede na razvoj v družbi me ne čudi smer, v katero drvimo. Avtor tega bloga, geolog Bojan Ambrožič, zagovarja gradnjo nuklearke na aktivni tektonski prelomnici, potopljeno v talno vodo. Zelo glasen zagovornik Društva jedrskih strokovnjakov in promotor JEK2 dr. Leon Cizelj išče prepoznavnost s komentiranjem epidemije širjenja korona virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Za lobiranje rabe jedrske energije je očitno vedno pravi trenutek.
  Kdor se ne strinja z jedrskim hazardom, je utišan. Zadnji primer je cenzura Dela v Pismih bralcev, bojda iz formalnih razlogov.
  Ne mi verjeti na besedo. Preverite, presodite in komentirajte. https://zaensvet.si/nek-bi-prezivela-tudi-potres-osme-stopnje/ , če je v uvodu domnevno žaljiv ton do dr. Cizlja in društva jedrskih strokovnjakov razlog za cenzuro? Tistega dr. Cizlja in tistega DJS, ki sta z lažmi hotela vplivati na NEPN, kot je dokazano v https://zaensvet.si/jedrske-lazi-prevare-in-izsiljevanja/ .
  Mimogrede, na ta blog me je spomnila današnja reklama posameznika, ki ponuja mednarodna posojila: Zelo resna sporočila. Nobena resna oseba se ne bi vzdržala. Sledi še elektronski naslov, ki pohlepnim obljublja denar, veliko denarja 🙂
  Kaj je torej skupno jedrskim lobistom? Neznanje, laži in pohlep?

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Iz premoga v radioaktivnost.Ves svet gradi na obnovljivih virih Slovenija pa kupuje zastarelo in nevarno tehnologijo.Boste v primeru nesreče prevzeli odgovornost za izbris slovenske države in naroda?

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Za vse zagovornike jedrske energije predlagam izlet v Černobil ali Fukušimo.Pa tam kampirajte kakšen teden,da boste dojeli,da gredo stvari lahko narobe.

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Z največjim veseljem bi šel tja.

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  V Sloveniji porabi 1/3 vse porabljene elektrike le 12 porabnikov elektrike (Sij, Talum, Impol, Revoz idr.), kar je približno toliko, kolikor znaša proizvodna kapaciteta NEK2. Vprašanje je, ako res potrebujemo teh 12 porabnikov elektrike in 250.000 letno upravljanje skladišča za nuklearni pepel.

  Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  No, jaz vse, ki zagovarjate JEK in še gradnjo drugega bloka JEK2, vabim, da se z družinami preselite v Krško.

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Ja, jaz bi se z veseljem.

    Všeč mi jeVšeč mi je

• 

  Pozdravljeni,

  kaj pa primerjava Bioplinarne, katere predelujejo bio odpadke v bioplin, ter jedrske elektrarne? Katera je bolj okolju “prijazna”? (gledano celostno).
  Hvala za odgovore

  Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Iz stališča izpustov CO2 je jedrska elektrarna neprimerno bolj okolju prijazna.

    Všeč mi jeVšeč mi je

    • 

      Jedrska energija ima manjše CO2 izpuste, ko ocenjujemo jedrsko reakcijo. Ob vrednotenju celotnega jedrskega gorivnega kroga ima jedrska elektrika precej več CO2 emisij kot fosilni viri. Poleg tega prispeva dvakrat več toplote kot fosilni viri in neposredno segreva planet.
      Jedrska energija ne more razbremeniti okolja. Nasprotno, zadolži naslednje generacije, da odpravijo zablode sedanjih jedrskih odvisnikov.

      Všeč mi jeVšeč mi je

  • 

    Odpadki bioplinarne so obvladljivi v nekaj dneh. Odpadki jedrske elektrarne so obvladljivi v nekaj milijonih let. To je ključna razlika.

    Všeč mi jeVšeč mi je

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.