V mesecu decembru sem zabeležil 11 turnih smukov. Od tega kar 10 v sosednji Avstriji, saj pri nas ni bilo snega. Skupno sem na turnih smukih decembra premagal razdaljo 160 km in 13300 m višinske razlike, kar je celo več kot sem v tem mesecu pretekel (116 km in 5500 m višincev). S tem sem s prijatelji presmučal večino turno-smučarskih klasik v okolici. Zato smo se za zadnjo turo v letu 2018 odločili, da gremo na eno turo, ki jo ni bilo mogoče najti v nobenem vodniku in niti na Bergfexu.
Naš cilj je bila gora oz. vrh Bärenstaffel (2125 m), ki leži 2 km severno od veliko bolj poznanega Spirzingerja. S turo smo začeli na planini Gnadenalm. Nato pa smo že po 700 m hoje po tekaški progi zavili desno navkreber, da bi ujeli turno-smučarsko gaz, ki naj bi nas pripeljala na planoto pod Bärenstaffelom. Gaz smo sicer našli, ampak ne najbolj pravo! Špura nas je zavedla in pripeljala v težko prehoden svet podrtega drevja in težko prehodnih grap. S precej vztrajnosti smo se uspeli rešiti zagat in se prebiti na uravnan ter lahko prehoden svet planote Gnadenalm. Po planoti smo nadaljevali skorajda do škrbine Hafeichtscharte (1838 m). Nato smo zavili proti severu v krnico med Steinfeldspitze (2344 m) in Bärenstaffelom. Sneg je bil skorjast in mestoma leden. Ker nismo imeli srenačev, smo nadaljevali peš – s smučmi na nahrbtniku. Če se bo kdo spraševal zakaj smo potegnili tako nelogično GPS sled, je to predvsem zato, ker smo zaradi difuzne svetlobe imeli kar nekaj težav z orientacijo, saj se nekaj časa ni videlo kje je gor in kje dol. Teren nas je vodil vse bolj strmo navzgor do škrbine, kjer gre poleti markirana pot. Tu smo stopili na greben in po njem brez težav v kratkem dosegli vrh gore (2125 m). Smuka po skorjastem in ledeni snegu po smeri vzpona nas ni preveč mikala. Zato smo se odločili za smuko v smeri letne poti proti planini Stubhöhe (1739 m). Smuka po tej smeri je bila na srečo kar dobra. Zgoraj je bilo potrebno edino paziti, da smo se natančno držali optimalne smeri, saj je povsod na okoli prepad. Spodnjih 200 višinskih metrov (že pod gozdno mejo) pa smo na naše presenečenje smučali pršič! Sledil je le še spust s planine po cesti nazaj na izhodišče. Tako smo naredili 14 km dolg krog okoli naše gore.
Bojan Ambrožič 
Barenstafel se najlazje doseze preko Spirzingerja in kratko po grebenu do Spazecka. Tik pred vrhom, severno strmo dol v omenjeno krnico (ponavadi dobra smuka po kuloarju.) Potem pa koze spet na smuci in iz krnice gor severno na Barenstaffel. Za tiste z energijo, je mozen se dodatni vzpon na Steinfeldspitze.(Tukaj zna biti problematicen prehod cez ze od dalec vidno opast, a strmina ne preseze 45st. Na vrsnem grebenu ni tezav.) Nazaj na Barenstafel, s katerega je vidno smucisce proti severu (Flachauwinkel). Da bi se vrnili na Gnadenbrucke, se je potrebno spustiti na sedlo in potem spet proti jugu (ne na severno stran!) in takoj levo strmo dol. Krnica, ki se odpre nima za smuko primernega izhoda, zato je potreben se zadnji vzpon proti severu na vrh brez imena, oznacen z visino 2013m. Le-tega s smucmi direktno iz Barenstafla ne moremo doseci. Sledi dolg spust direktno do parkirisca, na koncu med drevesi.
LP Miha
PS: Vase reportaze so odlicne. Kar tako naprej.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala za pojasnila. Lp Bojan
Všeč mi jeVšeč mi je