Tek na Šmarno goro je ena osrednjih prireditev v gorskem teku pri nas. Prav tako je letos že 19. štela za svetovni poklal v gorskem teku. Sam pa tečem že svojo 13. tekaško sezono. Tega teka pa se še nisem udeležil, saj so me vedno strašili, naj se raje izognem nastopu, saj naj bi bila tekma preveč zahtevna zame. Seveda govorimo o tehnično zelo zahtevnem spustu sredi proge. Spusti pa so hočeš nočeš (NOČEM!) del gorskega teka in na trailih sem jih v zadnjih letih pretekel že lepo število. Zato sem se končno opogumil, da se spoprimem s Šmarnogorsko progo.
Ker je bila to grand prix tekma, se je na štartu tekme zbrala zelo močna mednarodna konkurenca. V prvem ravninskem kilometru je bila precejšnja gneča na progi. Že v prvem klancu pa so se razdalje med tekači toliko povečale, da ni bilo več prerivanja. Do vrha Grmade smo tekli po Mazijeve stezi. Pot je mestoma zelo strma in zahteva hitre menjave ritma teka in hoje. Počutil sem se odlično in prav užival v grizenju v klanec. Nato pa je sledil tisti spust, ki sem se ga vedno tako zelo bal. Pogoji so bili idealni: skale suhe in brez blata. Pa se mi je vseeno zdelo zelo nevarno. Zato sem navzdol tekel z veliko rezervo, kajti nisem hotel da je to že danes moj zadnji gorski tek. Tako me je do konca spusta prehitelo vsaj 10 tekačev. Ampak sem ostal cel. Nekateri pa niso imeli te sreče in so zaradi padca dobili odrgnine in šive. GRS je imela kar nekaj dela.
Sledil je vzpon na Šmarno goro. Zaradi počivanja na spustu sem imel v klanec zelo dobre noge. Nazaj sem pridobil spet tistih 10 mest, ki sem jih zgubil na spustu. V zadnjem klancu od sedla do vrha pa sem navil tempo kar se je dalo. Strava mi je povedala, da sem danes ta klanec pretekel celo 10 sekund bolje, kot junija na tekmi Rekord Šmarne gore. Gorski tek zahteva hud napor. Vendar ko imam občutek, da mi v klanec gre (sploh v primerjavi s tekmici) uživam v tem naporu. Zato sem s svojim tekom zadovoljen.
S časom 51 min 45 s sem zasedel 35. mesto, kar je dobro glede na močno mednarodno konkurenco. Zmagovalec tekme je bil Norvežan Johan Bugge (42 min 33 s) pred Italijanom Bernardom Dematteisom in Kenijcem Geoffreyem Ndungo. Najboljši Slovenec je bil Timotej Bečan, ki je s sedmim mestom (44 min 23 s) potrdil svojo vrhunsko formo. Med ženskami je zmagala Kenijka Lucy Murigi (47 min 51 s) pred Avstrijsko Andreo Mayr in Irko Sarah McCormack. Najboljša Slovenka je bila Barbara Trunkelj na petem mestu
Bojan Ambrožič 
Bojan, zakaj za vraga bi nehal teči?
Všeč mi jeVšeč mi je
Tako zelo sem se prenajedel teka, da se mi trenutno prav gabi.
Všeč mi jeVšeč mi je