Na odpravi na Elbrus sem uporabljal pametno tekaško uro Garmin Fenix 5X Sapphire. Gre za trenutno najbolje ocenjeno outdoor uro na trgu. Zato sem sklenil, da jo še sam preizkusim. Glavna lastnost oz. prednost te ure, da je nanjo možno nalagati zemljevide. Zato ima ura kar 12 GB prostora. Nova ura ima že prednaložen osnovni zemljevid cest in mest celega sveta. Ta zemljevid je mogoče uporabljati za cestno navigacijo in za kolesarjenje. Vendar jaz mislim da je osnovni namen te ure navigacija po hribih.
Planinske zemljevide s celega sveta si lahko brezplačno prenesemo z naslednje povezave (klik). To storimo tako, da si na računalnik prenesemo datoteko “Garmin”. Jaz sem si prenesel zemljevid z imenom “Alps”, ki zajema območje skorajda celotnih Alp. Zemljevide prenesemo iz računalnika na uro tako, da najprej datoteko “unzippamo”. Zip datoteka vsebuje tri datoteke. Potrebujemo samo prvi dve. Nato pa uro s kablom priklopimo na računalnik in obe datoteki vržemo v datoteko “Garmin” v uri. Ura nato samo prepozna zemljevide. Zemljevid nato le še vklopimo v uri (klik).
Med uporabo sem bil presenečen sem kako dobri so ti zemljevidi, saj poleg plastnic, imen vrhov in koč prikazujejo zelo veliko število poti. Prav tako so v zemljevide vrisani gozdovi, travišča in imena ledenikov. V karte je vrisanih sicer nekoliko manj planinskih poti, kot jih vsebujejo karte iz aplikacij za mobitele. O njih sem podrobneje že pisal. Ampak pričakujem, da bo v prihodnosti mogoče na uro naložiti tudi bolj podrobne karte. Na uro je že mogoče naložiti tudi satelitske slike Birds Eye. Vendar žal le za doplačilo. Zato te funkcije še nisem preizkusil.
Seveda je na uro mogoče nalagati tudi GPS sledi. To pa ni najbolj preprosto. Obstaja več načinov. Meni se zdi najlažji ta, da GPS sled convertamo iz GPX, KML, KMZ ali katerega koli drugega formata v .FIT format. To je edini format, ki ga ta ura razume. Nato uro priklopimo na računalnik in sled vržemo v datoteko “Courses” v uri. Prevajalci v slovenski jezik so besedo “Courses” zelo nerodno prevedli v besedo “Igrišča”. Zato nato naložene GPS sledi v uri najdemo v meniju “Igrišča”. V obratni smeri, če želimo iz ure izvoziti GPS sled, je to najlažje narediti tako, da prek bluetooth uro povežemo z mobilno aplikacijo Garmin Connect. V tej aplikaciji je mogoče pregledati sled in analizirati celotno vadbo. Ker ima ura vgrajen žiroskop in pospeškomer ura npr. meri tudi število prehojenih korakov ter meri kakovost spanca prek zaznavanja obračanja človeka v postelji med spanjem.
Ura velja za t.i. smart watch oz. za pametno uro. Zato je podobno kot na pametne mobilne telefone, mogoče na uro nalagati različne aplikacije, odvisno od osebnih potreb. To storim na portalu Garmin IQ, kjer je na voljo za prenos že več kot 1500 aplikacij. Jaz sem si npr. naložil bolj pregledni višinomer in časovnik sončnega vzhoda in zahoda.
Naslednja funkcija ura, ki me je prepričala, je optični senzor srčnega utripa. Nikoli nisem maral prsnih merilcev srčnega utripa, saj so me dušili, ko sem jih nosil. Tako sem te merilce ponavadi uporabljal le kak teden, potem pa sem jih pospravil v predal in nikoli več uporabil. Ta ura pa ima pa na spodnji strani optični senzor. Ta deluje tako, da posebna luč osvetljujejo žile na zapestju. Senzor pa potem izračuna pretok krvi in iz tega srčni utrip. Ta način merjenja srčnega utripa je manj natančen od prsnih merilcev. Prav tako ima nekaj sekundno zakasnitev. Za tekače, ki delajo šprinte oz. intervale ta način ni primeren, saj bo ura zaznala povečan srčen utrip šele ko bo šprinta morda že konec. Ura seveda podpira tudi prsni merilec srčnega utripa, ki ga je žal potrebno dokupiti.
Baterija ure bi bila lahko boljša. Z vklopljenim merilcem srčnega utripa in pospeškomerom brez težav zdrži vsaj 14 dni. Z vklopljenim GPS-om pa zdrži 13-14 ur. Pozimi ko je zelo mraz pa samo 12 ur. Ima funkcijo “ultra track mode”, ki podaljša življenjsko dobo baterijo do 30 ur. To drži. Vendar hkrati natančnost GPS sledenja močno pade. Zato je ta funkcija za silo uporabo le na ultramaratonih. Ni pa uporabno, če smo nekje v hribih in bi se potem po zapisani GPS sledi radi vrnili nazaj na izhodišče. Ura se popolnoma napolni v približno eni uri. Moti pa me, da se uro ne priklopi s pomočjo standardnega micro USB / USB C kabla, ampak posebnega Garminovega kabla, ki je drag, če ga izgubimo. Naslednja težava je ta, da 20 ur trajanja baterije ne zadošča za gorske ultramaratone daljše od 100 km. Priklop za polnjenje ure pa je na spodnji strani. Tako ure ni mogoče polniti s powerbanki med samim tekom.
Imam uro v izvedbi “Sapphire”, ki kot že ime pove ima safirno steklo. Safir je draguljarsko ime za mineral korund. Korund pa je zelo trd mineral, po Mohsovi trdotni lestvici zaostaja le za diamantom. Zato se steklo te ure ne bi smelo poraziti, niti v stiku s kovino ali skalo. V uri seveda ni pravi naravni safir, ampak gre za njegov sintetičen različek.
Skratka gre za odlično uro, ki v vseh pogledih zadovoljuje mojim športnim potrebam. Doslej sem se v hribih vedno navigiral s pomočjo zemljevidov naloženih na mobilne telefone. Vendar je bila večna težava baterija telefona. To sem v določeni meri reševal s powerbanki. Na Elbrusu kjer je bilo – 20 °C pa tudi to ni delovalo, se mi je telefon zaradi mraza izklopil tudi pri 97 % napolnjenosti baterije. Ta ura pa mi omogoča GPS navigacijo z zemljevidi tudi v teh najbolj ekstremnih pogojih. Edina slabost te ura je njena izjemno visoka cena, saj redna cena te ure znaša kar 700 €.
Bojan Ambrožič 
hvala za lep opis….zanima me samo še kako se ta ura obnese na roki zaradi tega ker je kar velika…?
lp vojko
Všeč mi jeVšeč mi je
Ura je velika, to je treba priznati. Vendar mene ne moti, kljub temu da imam zelo majhno zapestje, ker sem od prej vajen večjih in tudi težjih ur,
Všeč mi jeVšeč mi je
Lep pozdrav Bojan. Mene pa zanima, če imaš mogoče kak nasvet, kako nositi uro pri plezanju po feratah. Meni namreč naredi zelo čudno sled, ki “skače”. Recimo po Kopiščarjevi na Prisank, je na grebenu skozi Prednje okno, sled padla čisto v dolino, pa tudi sicer je pri strmih vzponih sled zelo “cik-cak”. V steni je signal GPS nekako “zbegan”. Poskusil sem tako z uro na zapestju, kot tudi v vrhnjem žepu nahrbtnika in s prsnim merilcem srčnega utripa. V obeh primerih je bilo enako slabo. Mogoče je problem v natančnosti sledenja, ali kaj podobnega, ne vem… Je kaka enostavna rešitev morda?
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne, ni enostavne rešitve, ker GPS v stenah in grapah ni ne more biti natančen. Pomagala bi samo zunanja GPS antena.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljen,
Lepo napisano 🙂
Mene pa zanima kako si zadovoljen z natančnostjo GPS signala. OK, v stenah in grapah mi jasno, da ne more biti natančen, ker je precej zmanjšano vidno polje – signal satelitov. Kaj pa na grebenih, na pobočjih prekritih z gozdom in v dolinah? Kako pa je z natančnostjo višinomera v gorah in kako v stenah? Na raznih forumih (tudi Garminovem) je namreč polno kritik na račun natančnosti GPSa in višinomera, tako da človek težko presodi …
Za srčni utrip mi je pas čisto sprejemljiv oz. sem celo nekoliko skeptičen glede optičnega senzorja za HR – pozimi se ura večinoma nosi čez obleko, pa me skrbi, da bi se zaradi tega poškodoval.
Sam se odločam med nekoliko starejšima (in cenejšima) Garmin Fenix 3 in Suunto Ambit 3 PEAK. Uro bi uporabljal pa za alpinizem (pozimi in poleti), turno smučanje, tek na smučeh, kolesarjenje, gorski tek, … Kaj bi ti izbral?
Hvala za mnenje in srečno
lp Jure
Všeč mi jeVšeč mi je
Načeloma meni dela OK. Mi pa kdaj tudi zgreši (tako je bilo na Teku na Grintovec: https://labs.strava.com/flyby/viewer/#1735441118?c=u24reh7d&z=F&t=1RNMaY&a=3rpwZ2vCcmfCeW5nUvJ4Z_A7gGcJln1nWUd6Z5_3eGfbW4FnANJ0ZyDib2cT1nBnkmd_Z60FemcJL3dnZEhzZ5ePeWcDgndnYd1wZwa2eWcPHXRnYzl4Z-dQdWe6SXRnenFxZ6PqcWf-QoFnZSFyZ9uCeme0b21nsOGBZyGSfGfOB3Jna6-CZ3Kvemelln5nqA99Z9ddcWdPv3BnbGB6ZweqemfKiXxnMhaDZwLrcWfldW1n_ql-Z1jQfWdCpH5nbGKCZwuNf2fS535n&x=4W–). Ambita nisem imel tako, da žal ne morem rečt.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jaz nad višinomerom nisem navdušen, meni vedno pošteno zgreši. Tule je zadnjih nekaj primerov za primerjavo:
Mala Mojstrovka višina: 2332 m, namerjeno: 2244 m
Mangart višina: 2679 m, namerjeno 2599 m
Sleme (Vrtaško): 2077 m, namerjeno 1909 m
Prisojnik (Prisank): 2547 m, namerjeno 2449 m
Golica: 1835 m, namerjeno 1771 m
Všeč mi jeVšeč mi je
To je res. To sem tudi sam opazil, da ura vedno pokaže prenizko višino.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jaz bi vzel uro, ki ima večjo avtonomijo baterije. Funkcije obeh so najbrž zelo podobne.
Všeč mi jeVšeč mi je
A višina odstopa tudi, če jo pred turo kalibriraš?
Všeč mi jeVšeč mi je
Sem pogledal tracke za nazaj, da ne bom govoril nekaj na pamet. Kadar grem na resno turo uro vedno kalibriram na začetku ture. Rezultati: Hochalmspitze (izmerjeno 3375 m, realno 3360 m), Košutnikov turn (izmerjeno: 2142 m , realno 2136 m), Veliki Klek (izmerjeno 3775 m, realno 3789 m), Grossvenediger (izmerjeno 3665 m, realno 3674 m), Mont Blanc (izmerjeno, 4796 m, realno 4807 m), Oltar (izmerjeno 2560 m, realno 2621 m), Hocharn (izmerjeno 3246 m, realno 3245 m), Piz Boe (izmerjeno 3097 m, realno 3152 m), Signalkuppe (izmerjeno 4464 m, realno 4554), Elbrus (izmerjeno 5634 m, realno 5642 m), Ciprnik (izmerjeno 1656 m, realno 1747 m), Krim (izmerjeno 1102, realno 1107 m), Krn (izmerjeno 2222 m, realno 2244m). Torej res ura skorajda vedno pokaže premajhno višino.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala, da si si vzel čas 🙂
No, večina izmerjenih višin je znotraj 1%, so pa res vse v minus. Izjeme so le Piz Boe (-1,8%), Oltar (-2,4%) in Signalkuppe (-2%) ter nekoliko več še Ciprnik (-5,9% in Grossvenediger (-9,2%). Mislim si, da bi vzrok za to lahko bila tudi sprememba vremena …
Všeč mi jeVšeč mi je
Pri Venedigerju sem se zatipkal – je nameril 3665 m. Ostale vrednosti so pa res off. In ja, res skorajde vse so v minus. To bi blo pa zanimivo zvedt zakaj je tmeu tako?
Všeč mi jeVšeč mi je
No, potem je pa falil le za 9m (0,2%). Glede na tvoje rezultate bi rekel, da deluje čisto spodobno, za bolj natačne meritve bi bilo najbrž treba pa kakšno namensko zadevo 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
En moj kolega zdej Garmin fenix3 prodaja za 150 €. Če, rabiš kontaktirej: https://www.facebook.com/kl3m3n/posts/10216812057916873?__xts__%5B0%5D=68.ARA9laE0pJZgOHgdRKcmphqMFE_LIexL9mhjY_62j4vsUoG7vd23qdhJGDLoCuE1XMvSVt829XzIBbPOuSVDprWNQieMaKId3zOET7UXRV8LPyuPHiWHML3h11aiYkqMdlgDOxnFM3-tE7ECkMfuBVg48Vf0UllMG_Z9menUK3Pj8F3avz5eYRYLIuadY1JHG5Sm7B8y0wLOmv6V7dnbI9zJzjBKKcT8e0to4X00rkA&__tn__=C-R
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala Bojan 🙂 vendar sem se že odločil in naročil Suunto
Všeč mi jeVšeč mi je
Kar se tiče višin, jih tudi Garmin Fenix 5x plus vedno pokaže nekaj metrov premalo…ampak dejansko samo nekaj metrov, tako da ni moteče…bolj moteča je nenatančnost GPS sledi na območjih, kjer je gosto drevje ali v bližini sten, v grabnih…itd.
Baje je problem (kot pri večini zadnjih modelov športnih ur) da je GPS antena prešibka, oziroma v določenih primerih tudi nekoliko nerodno pozicionirana v sami uri….druga stvar pa je omejevanje “zmogljivosti” samega GPS sprejemnika zaradi varčevanja energije.
Po testih se najboljša natančnost še vedno dosega z uro Ambit 3 Peak, ki ima zunanjo anteno v podaljšku za priklop paščka.
Pozdrav
Vojko
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala za pojasnila. Imate mogoče kak link do testov?
Všeč mi jeVšeč mi je