Ko je bila leta 2012 v Planici prvič organizirana tekma RedBull 400 sem bil prepričan, da gre za enkraten dogodek. Vendar se je izkazalo, da se ne bi mogel bolj zmotiti. V petih letih se je ta nova disciplina gorskega teka izjemno dobro prijela. Sedaj je v svetovno serijo RedBull 400 vključenih že kar 14 smučarskih skakalnic po vsem svetu. Letos je v Planici padel še rekord po udeležbi, saj je nastopilo več kot 1000 tekačev in tekačic. Tako je bilo za pričakovati, da se bo letos potrebno že kar potruditi za uvrstitev finale, saj neposredno v finale iz vsake izmed osmih kvalifikacijskih skupin napreduje samo 5 najboljših tekačev ter še 30 najboljših po času. Torej bo v moškem finalu nastopilo samo 70 tekačev izmed ca. 750 na štartu.

Foto: Red Bull

Navzgor po skakalnici

To je bil že moj četrti nastop v Planici. Zaradi slabega vremena (nalivov in dežja) ter prehlada cel teden prej nisem nič tekel. Na sami tekmi pa je bilo vreme kot iz nočne more. V Planici se je cel dan močno zlival ledeno mrzel dež. Še dobro da je bil odprt Olimpijski športni center, kjer smo se lahko vsaj malo pogreli. Prireditveni šotor je namreč zalila voda. Zato sem pričakoval da bo na skakalnici zelo drselo.

Finale (Foto: Bogo Trontelj)

Dež in mraz

Kvalifikacije

Doslej sem vedno obral taktiko, da sem tekel točno po sredini doskočišča skakalnice, kjer je vsaj teoretično najkrajša pot. Vendar mi je tu vedno zelo drselo. Potem pa sem od Matjaža Mikloše izvedel, da se je treba držati skrajne desne strani proge. In res je na desni strani skakalnice tako dobro shojeno, da je že skoraj nastala pot. To pa pomeni da ni več treba plezati po strmi travi, ampak proga bolj spominja na klasični tek po stopnicah. Zato sem v kvalifikacijah res užival in brez enega samega zdrsa premagal hrbtišče. Ko sem opazil, da vodim, sem popustil. In tudi ostali so nehali teči, saj je bilo potrebno varčevati moči za finale. Sledil je vzpon po naletu skakalnice, kjer je zaradi strmine ves čas nasproti curljal potok vode. Brez težav sem zadržal vodstvo v svoji kvalifikacijski skupini in se uvrstil v finale.

Časa za uživanje ni bilo, saj me je takoj zelo zazeblo, ker sem bil premočen do kože. Zato sem skorajda zavidal vsem tistim, ki jim ni bilo potrebno teči še v finalu. Tudi v času finala se vreme ni še nič izboljšalo. Še vedno je lilo. Le konkurenca je bila tokrat vsa na mestu. Vedel sem da tu ne bo šale. Začetek se mi je zdel presenetljivo počasen. Potem pa so favoriti zadeve postavili na svoje mesto. Vsi najboljši so seveda tekli po potki na desni strani skakalnice, kjer je res neprimerno lažje, kot kjerkoli drugje. Zato je tu nastala kar gneča. Tekma pa se je potem odločila na naletu skakalnice, kjer sta se za zmago udarila Nejc Kuhar in Luka Kovačič. Na koncu je bil Luka v finišu za odtenek močnejši in dosegel nov rekord proge: 5 min 4 s.  Sam pa sem končal na 14. mestu, s časom 6 min 23 s, kar je bilo le 9 s hitreje, kot sem tekel v kvalifikacijah in do sekunde enako hitro kot sem tekel leta 2015. Sem očitno preveč v ultraških vodah zaradi česar brez težav kar nekaj časa držim nek srednje močan ritem. Ne uspe se mi pa povsem pokuriti do konca.

Zmagovalci

Favoriti med ogrevanjem

• Naslednja resna tekma, ki jo planiram bo tek na 632 m visok nebotičnik Shanghai Tower v Šanghaju na Kitajskem. Na tekmo pa nameravam odpotovati le v primeru, če uspem pravočasno dobiti sponzorja, ki bi mi pokril vsaj polovico stroškov. Si pa zelo želim udeležbe na tej tekmi, saj bo šlo za nov rekordno dolg tek po stopnicah, znotraj druge najvišje zgradbe na svetu.

• Rezultati RedBull 400 Planica 2017: http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?IDtekme=3280&tip=E

ARHIV:

• Red Bull 400 Planica 2015: https://bojanambrozic.com/2015/09/19/red-bull-400-planica-2015/
• Red Bull 400 Planica 2013: https://bojanambrozic.wordpress.com/2013/05/12/red-bull-400-tek-po-planiski-velikanki-2013/
• Red Bull 400 Planica 2012: https://bojanambrozic.wordpress.com/2012/09/22/redbull-400-tek-po-planiski-velikanki/

Lep gorsko-tekaški pozdrav