Marjan Zupančič se je pred osmi dnevi lotil največjega podviga v svojem življenju – preteči Slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana v rekordnem času. Glede na to kako dober čas je lani postavil Klemen Triler, je bilo jasno da je nov rekord mogoč le ob idealnem razpletu dogodkov. Marjan je videl kako je bilo težko Klemenu in kako je on trpel. Vendar vseeno si ni mogel pred samo preizkušnjo predstavljati za kako zares izjemno težak podvig to gre.

Na poti na Tinjan s znamenito Osapsko steno v ozadju

Marjana sem spremljal že prvi dan njegovega teka po slovenski planinski poti. Takrat je ves svež in poln zanosa tekel hitro, po mojem mnenju prehitro. V zgolj sedmih urah in pol je pretekel Pohorje. Nato pa se ni ustavil kot Klemen, ampak je nadaljeval v temno in mrzlo noč. Sam nisem verjel da je taktika brez spanca dobro. In res je Marjan že prvo noč doživel krizo. Vendar ga je le nekaj uri spanja, ponovna prerodila. Ko sem ga spet spremljal tretji dan je bil videti že načet, a njegov korak je bil še vedno tako hiter kot prvi dan. Do takrat je pretekel že več kot 200 km, v treh dneh pa je spal skupno le 8 ur. To mu je prineslo odločilno prednost pred Klemenom.

Pred Socerbom, na kolesu ga spremlja Dušan Papež

Vendar se je prednost že naslednji dan v Julijcih prepolovila. S pomočjo izkušenega alpinista in gorskega tekača Francija Teraža se je brez večjih težav prebil čez vse najvišje gore v Julijcih. Na Vršiču je bila za njim polovica poti, sledu o kaki krizi pa še vedno ni bilo, kljub temu da je povprečno vsako noč spal le 4 ure. Tekaške spremljevalce, ki smo ga izmenjaje, neprekinjeno spremljali od Maribora do Ankarana je še vedno s pridom priganjal.

Še zadnji počitek

Vreme je Marjanu služilo kot na roko, bolje ga ne bi mogel naročiti. Izjema je bil le šesti dan, ko je nekaj ur čakal da se najhujše neurje poleže. Sedaj so bili Julijci in vsi visoki hribi za njim. Zdelo se je da bo Marjan le še poletel do cilja, saj mu bolj ravninski del proge leži. Takrat je bil tako hiter, da smo pričakovali da bo v cilju v najboljšem primeru že v četrtek zgodaj zjutraj.

Mučen spust v Osapsko dolino

Potem pa noge enostavno niso več zdržale 500 km dolgega mučenja, ves čas v klanec gor in dol. Marjanu sta se natrgali stegenski mišici nad kolenom, podobno kot Klemenu lani, le nekaj 10 km dlje na progi. Fizioterapevt je s posebnimi trakovi deloma rešil problem, vsaj toliko da je Marjan lahko hodil. Teči pa odslej ni več mogel. V sredo ob polnoči je prišel v Idrijo. Še 200 km do cilja. Od takrat do konca v Ankaranu – torej skorajda 2 dni, sploh ni spal. Privoščil si je le krajši krepčilni spanec pod Nanosom. Dejansko je bil tu že tako zelo izmučen, da si resnega počitka ni več mogel privoščiti, saj bi potem zelo težko zbral voljo za nadaljevanje.

Proti viaduktu Črni kal

Zadnji dan, od Razdrtega dalje, ga je spremljal Mitja Volčanšek. Sam bi se tudi z veseljem pridružil, pa sem bil v službi. Zato sem dogajanje spremljal bolj od daleč in upal da se bo vse v redu izteklo. Poročila namreč niso bila dobra, saj je Marjan že na Vremščici doživel veliko krizo. Poleg tega sta z Mitjo tudi zašla s poti. Mitja mi je poročal da Marjan zaradi zatečenih kolen le še s težavo hodi.

Vzpon na Tinjan – Marjan spet leti

Popoldne sem imel prosto. In sreča je bila taka da so se ravno tedaj mimo pripeljali Papeževi, kajpak namenjeni pričakat Marjan v Ankaran. Tako smo ob četrti uri popoldni skupaj prispeli na grad Socerb. Od tu je do cilja še 18 km. Sam pa sem se takoj odpravili nasproti Marjanu in Mitji. Kakšen kilometer naprej od Kastelca sem ju tudi prestregel. Zraven je bil tudi Marjanov sponzor Valentin Goršek. Mitja je bil videti v redu, čeprav je imel tudi on že takrat skorajda 60 km v nogah.

Marjan pa je bil v bistveno slabšem stanju, kot sem si predstavljal. Njegova kolena so bila videti prav grozno. Spraševal sem se: “Kaj mu roji po glavi? Kako zelo si želi da bi bilo že enkrat vsega konec? Kako mora biti, če v sedmih dneh in po 600 kilometrih, skorajda nič ne spiš? Kako je premagati 50000 m višinske razlik? Kako se spopasti z lastno psiho? Kako reči strahu ne in iti naprej, čeprav je nemogoče težko? Kako premagati tako strašne bolečine?” Vse to se na prvi pogled sliši grozno. Trpljenje! Vendar po eni strani pa sem mu zavidal. On je na vsa ta vprašanja našel odgovor v le sedmih dneh, med tem ko bomo ostali nanje odgovarjali leta, mogoče celó célo življenje!

S Tinjana proti Škofijam

Vendar hodil je kljub vsemu dobro, vsaj po ravnem. Največje težave je imel na spustih. Na Socerb se je nekako privlekel. Tu ga je pričaka celotne ekipa z njegovo ženo Katarino na čelu. Privoščil si je polurno pavzo. Še vedno pa ne vem ali je bilo to dobro ali ne. Kajti potem je potreboval kar nekaj časa da je sploh lahko začel hoditi. Prvih nekaj minut je lahko le šepal. Potem pa so se noge toliko ogrele, da je lahko vsaj približno hodil. Poleg tega je pot navzdol v Osapsko dolino precej razdrapana.

TV spremstvo

No, na srečo je šlo navzgor proti Tinjanu bistveno bolje. V breg ga noge niso bolele toliko, kot navzdol in na Tinjan smo napredovali v zelo solidnem tempu. Tu se nam je pridružil še Danijel Vinčec. Tako smo postali že kar spodobna četica. Prav na vrhu je sledila še dodatna spodbuda, saj so prišli Marjanov podvig posnet televizijci z RTV-ja. Marjan se je sicer pritoževal zakaj le ga niso prišli posnet prvih nekaj dni, ko je res tekel. Sedaj ga pa snemajo ko še hoditi normalno ne more. Spust s Tinjana proti Škofijam je dolg 6 km in se zelo vleče. Tempo pa je počasi rasel.

Sončni zahod nad Koprskim zalivom, do cilja je sedaj le še 7 km

Še pred kratkim se je zdelo ne mogoče, da bi Marjan v cilj prišel več kot 24 ur prej kot Klemen. Sedaj se je ta cilj zdel že verjeten do komaj mogoč. Z vsako minuto je zmanjkovalo časa. Vendar Marjana je samo še to gnalo, da bi bil na cilju en dan prej kot Klemen. V trenutku je tempo močno poskočil. Skozi vinograde smo skorajda tekli. Prav zadnji klanček na Hrvatine je šlo tako hitro, kar je bilo še preostanka v Marjanovih nogah. Računali smo in študirali ali se bo izšlo. Sam nisem verjel da bo uspelo. Vseeno sem Marjanu za spodbudo govoril da imamo še možnost.

Na cilju v Ankaranu

Ko, je bilo časa le še 9 minut, smo se začeli spuščati skozi gozdiček proti cilju. Marjan je prav neverjetno, začel spet teči. In to je bil zelo težak tek, saj smo tekli v trdi temi, svetili pa smo si le z mobilnimi telefoni. Na moje veliko olajšanje je naposled le uspelo. Marjan je postavil nov rekord Slovenske planinske poti s časom 7 dni 14 ur 45 min 10 s. To pa je natanko 24 ur hitreje, kot je za SPP lani potreboval Klemen Triler.

Marjan vtiskuje še zadnji žig v svoj Dnevnik SPP v Ankranu

Vendar zgodba se s tem zagotovo še ne konča. Klemen je že pred časom napovedal, da bo naslednje lepo spet poskusil. Prav tako so naskok na rekord napovedali tudi nekateri drugi gorski tekači in ultramaratonci. Vendar sedaj pa res ne bo več lahko, saj je Marjanov rekord tako zelo dober da brez izdatnega žrtvovanja spanca ali pa res ekstremno hitrega teka v zadnjih treh dneh enostavno ne bo šlo.

• Slike s zadnjega (osmega) dne po SPP: http://alturl.com/ditoc

Vmesni časi (s slikami originalnega Marjanovega Dnevnika po Slovenski planinski poti):

• Radvanje pri Mariboru (15. 8. 2013 ob 6.00) 
• Mariborska koča (7:05)
• Ruška koča na Arehu (7:35)
• Koča na Pesku (9:50)
• Ribniška koča (11:20)
• Grmovškov dom: (11:50)
• Koča pod Kremžarjevim vrhom (13:02)
• Poštarski dom pod Plešivcem (14:50)
• Doma na Uršlji gori (16:05)
• Andrejev dom na Slemenu (17:15)
• Dom na Smrekovcu (19:05)
• Koča na Loki pod Raduho (22:30
• Raduha (20:30)
• Koča na Grohatu  (16. 8. 2013 ob 0:28 – začetek drugega dne)
• Kocbekov dom na Korošici (5:15
• Ojstrica (9:25)
• Koča na Kamniškem sedlu (11:00)
• Turska gora (12:27) 
• Skuta (13:15)
• Cojzova koča na Kokrskem sedlu (14:15)
• Grintovec (15:35)
• Jezerska Kočna (16:25)
• Češka koča na Spodnjih Ravneh (17:15)
• Dom Kokrskega odreda na Kališču (20:55)
• Storžič (17.8.2013 ob 5.00 –začetek tretjega dne)
• Dom pod Storžičem (6.00)
• Koča na Kriški gori (7:23)
• Koča na Dobrči (9:50)
• Roblekov dom na Begunjščici (11:40)
• Begunjščica (12:04)
• Planinski dom na Zelenici (12:40)
• Prešernova koča na Stolu na Stolu (14:00)
• Golica
• Aljažev dom v Vratih (21:50)
• Dom Valentina Staniča pod Triglavom (18. 8. 2013 0b 7:35 –začetek četrtega dne)
• Triglavski dom na Kredarici (8:10)
• Triglav (8:50)
• Pogačnikov dom na Kriških podih (12:15)
  
• Razor (14:02)
• Prisojnik (16:35)
  
• Tičarjev dom (16:17)
• Zavetišče pod Špičkom (19.8.2013 ob 5:50 –začetek petega dne)
• Jalovec (7:00)
• Koča pri izviru Soče (8:49)
• Zasavska koča na Prehodavcih
• Koča pri Triglavskih jezerih (12:50)
• Koča pod Bogatinom (19:35)
• Planinski dom pri Krnskih jezerih (16:25)
  
• Gomiščkovo zavetišče na Krnu (17:59) 
  
• Koča na planini Razor (22:45)
• Vogel (20. 8. 2013 –začetek šestega dne) 
  
• Rodica
• Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (14:15)
• Dom Andreja Žvana-Borisa na Poreznu (17:40)
• Partizanska Bolnica Franja (19:13)
• Planinska koča na Ermanovcu (21:00)
• Bevkov vrh (22:19)  
• Sivka – Mrzli vrh (23:32)
• Koča na Hleviški planini (21.8.2013 – začetek sedmega dne) 
  
• Mali Golak (11:15)
• Koča Antona Bavčerja na Čavnu (14:15)
• Sinji vrh (16:55)
• Pirnatova koča na Javorniku (21:00)
• Furlanovo zavetišče pri Abramu (22.8.2013 ob 00:00 –začetek osmega dne)
• Vojkova koča na Nanosu (1:20)
• Vremščica (5:00)
• Tumova koča na Slavniku (13:15)
• Socerb (17:25)
• Tinjan (19:10)
• Ankaran (20:45)

Profil Slovenske planinske poti z vrisanimi točkami do kamor je Marjan Zupančič prišel do konca posameznega dne (Profil je 80 km krajši od realne trase SPP, prav tako manjkajo nekateri vrhovi)

• Prispevek v Dnevniku RTV Slovenija: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/transverzala-ima-nov-rekord-7-dni-15-ur/ava2.174235529/
• Marjanovo poročilo: http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?f=57&t=20452&start=270
• Poročilo oz. povzetek bistva dogajanja na Marjanovemu rekordnem teku prek SPP: http://www.turni.si/?p=2780 (Špela Zupan, Turni.si)

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič