Smo v Tednu Univerze v Ljubljani, v okviru katerega je danes na Naravoslovnotehniški fakulteti potekala svečana podelitev priznanj najboljšim študentom, priznanj za posebne dosežke ter prestižnih fakultetnih Prešernovih nagrad. Priznanja je podelil dekan Naravoslovnotehniške fakultete prof. dr. Jakob Likar.

Zelo sem bil vesel da sem bil tudi sam med nagrajenci, saj sem dobil nagrado za posebne dosežke. In sicer konkretno za pisanje in urednikovanje Bloga, ki ga pravkar berete. V obrazložitvi nagrade so zapisali da sem s pisanjem Bloga približal geologijo širši množici ter hkrati prispeval k prepoznavnosti geologije  v širši javnosti.

To kar so zapisali v obrazložitvi nagrade, je v resnici  v geologiji precejšen problem, saj nas v javnosti pogosto menjajo z geodeti in geografi, pa verjetno še s kom. Preprosto nihče ne ve kaj počnemo geologi. Tudi “iskalnik Google”, ki baje vse ve, je pred časom v primeru da ste vanj vtipkali geslo “Geologija“, vrnil zadetek: “Ali ste mogoče mislili Teologija?” Grozljivo!

Pa naj na kratko pojasnim kaj vse počnemo geologi. Pravzaprav je to precej težko, saj je geologija zelo razvejana veda. Predstavljam si da povprečen človek geologe razume kot ljudi, ki proučujejo “kamne”. Res je da je raziskovanje kamnin in iskanje rud predstavljajo začetek razvoja geologije. Vendar sčasoma se je geologija razvila v zelo široko vedo (ki kot boste videli v nadaljevanju) poseže in se pomembno vmeša v marsikatera področje, kjer jo nebi niti pričakovali.

 Podelitev priznanj (Foto: NTF)

Skratka klasične geologije, kot geologije, že zdavnaj več ni. Danes se geologija sama deli na veliko število različnih (pod)ved in znanstvenih disciplin. Raziskovanje kamnin, ki je bilo nekako prvotna “naloga” geologije, proučuje znanost imenovana petrologija (petra = grš. kamen). In še ta znanost se takoj naprej deli na tri podznanosti, ki proučuje vsaka svojo vrsto kamnin:  magmatske, metamorfne in pa sedimentne kamnine. Potem je tu znanost, ki jo poznamo predvsem po zaslugi serije filmov Jurski Park – paleontologija. Vendar se paleontologija  še zdaleč ne ukvarja samo z dinozavri, ampak z vsemi fosili izumrlih organizmov.  Vse tri vrste petrologije in pa paleontologijo nekako povezujeta stratigrafija in pa historična geologija, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem “izgleda” površja Zemlje v davni preteklosti.

(Foto: NTF)

Na drugi, bolj aplikativni, strani najdemo rudno geologijo, mineralogija in pa geokemijo. Te vede poskušajo kvantificirati kvaliteto rudnih bogastev (tudi nafte) ter čim bolj natančno določiti kemijsko in pa mineraloško sestavo kamnin. Nekako sem sodita tudi astrogeologija in meteoritika, s katerima se sam trenutno največ ukvarjam. Prav tako so geokemiki zadolženi za ugotavljaje stopnje onesnaženosti v okolici tovarn, cest, rudnikov in v okolici vseh drugih virov onesnaževanja.

Dobitnice Prešernovih nagrad (Foto: NTF)

Življenjsko pomembna veda (čeprav se tega premalo zavedamo) je hidrogeologija. Hidrogeologija se ukvarja z iskanjem, zaščito in izkoriščanjem podzemnih virov pitne vode. Morda niste vedeli, ampak kar 95 % pitne vode v Sloveniji predstavlja podtalnica. Nadzemni izviri predstavljajo praktično zanemarljiv vir vode. Neposredno povezavo s podzemno vodo ima tudi krasoslovje. To je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem nastajanja in razvoja kraških jam ter kraških pojavov. Raziskovanje krasa se je začelo prav pri nas na Krasu, in še vedno so slovenski krasoslovci med najbolj vplivnimi in priznanimi znanstveniki na svetu.

 Dekan Naravoslovnotehniške fakultete, prof. dr. Jakob Likar, podeljuje Prešernovo nagrado (Foto: NTF)

Povezavo med gradbeno stroko in pa geologijo predstavlja inženirska geologija. Inženirski geologi se ukvarjajo s sanacijo in preprečevanjem zemeljskih plazov, izdelovanjem geoloških prognoz pri gradnji predorov, avtocest, viaduktov in drugih gradbenih objektih. Skratka skorajda ni večjega gradbenega projekta ne da bi bila vanj vmešana cela četa geologov  z različnih strok. Pomembna povezava obstaja tudi geologije s fiziko – geofizika. Le ta se ukvarja z ugotavljanjem podpovršinske zgradbe Zemlje, iskanjem rudnih bogastev ter (vedno zelo aktualne)  nafte. In nazadnje kot smo lahko začutili (ob relativno močnem potresu) tudi danes – s preučevanjem potresov.  Vedi o potresih pravimo seizmologija. Potresi pa seveda ne nastajajo sami od sebe, ampak so vezani na dinamiko Zemlje ter na zelo zapletene prelomne in druge geološke strukture, katere proučuje tektonika.

In še dolgo bi lahko našteval s čim vse se ukvarja geologija. Vendar sem bil že zdavnaj predolg. Zato bi se na tem mestu rad še enkrat zahvalil mojim profesorjem, ki so v meni prepoznali potencial in mi podelili to nagrado. Hvala!

• Seznam vseh nagrajencev: http://www.ntf.uni-lj.si/ntf/index.php?page=news&item=280&id=2034
• Fotografije s prireditve (NTF): http://www.ahtik.si/prenosi/presernove.zip
• Arhivski pregled vseh mojih blogov o geologiji lahko dobite tule: https://bojanambrozic.wordpress.com/category/geologija/

Lep pozdrav,

Bojan Ambrožič