Inženirsko-geološki vidiki vzrokov in posledic poplav 6. 11. 2012

Poplav, 6. novembra 2012, se bodo mnogi še dolgo spominjali z bridko, a nemočno jezo, ko jim je narava v nekaj trenutnih pekla vzela vse, kar so si prigarali v vsem svojem življenju. Še posebno velja to za Podravje, kjer so se poplave zaradi svoje silovitosti in katastrofalnega obsega vpisale na črn list zgodovine, kot najhujše doslej. Na srečo poplave niso terjale človeških življenj. Vendar za obupane obraze stotin ljudi, ki so ostali dobesedno brez vsega in glede na nastalo stomilijonsko gospodarsko škodo, to verjetno ni najboljša tolažba.

Ptujsko polje s Ptujskim jezerom ter kanalom in pa naravno strugo reke Drave

Mesto kjer je reka Drava (spodaj)  prebila nasip in se pretočila v odvodni kanal (zgoraj). Spotoma je s svojo uničevalno močjo odnesla hiše na sliki. 

Isto mesto kot zgoraj označeno z rdečim krogom, med poplavami. Foto Silvo Sok, http://www.prlekija-on.net/

V tem trenutku bi lahko rekli, “Dovolj imamo vsega. Narava je zmagala!” in verjetno nam tega nihče zameril. Vseeno pa se mi zdi bolje kot odvreči puško v koruzo, to da se iz teh poplav vsaj nekaj naučimo – z namenom da preprečimo ali pa vsaj omejimo podobne pojave v prihodnosti. In prav s tem namenom smo se študentje geologije odpravili v Podravje da si ogledamo posledice poplav in najdemo morebitne vzroke zanje.

Ena izmed popolnoma uničenih hiš

Ekskurzijo smo začeli pri Ptujskem jezeru. S površino 346 ha je to največje umetno  jezero v Sloveniji. Nastalo je s zajezitvijo reke Drave pri Markovcih. Kot akumulacija pa služi hidroelektrarni Formin. Na koncu Ptujskega jezera, pri Markovcih se vode Drave razcepijo na dva kraka. Večji del vodje je speljan  proti jugu v naravno strugo reke Drave. Del vode pa je speljan po 8.1 km dolgem odvodnem kanalu, prek Ptujskega polja,  do HE Formin. Na začetku se pojavi vprašanje zakaj peljejo vodo tako daleč, do hidroelektrarne? Razlog je v tem da so na ta način pridobili potreben “padec” vode primeren za pogajanje turbin za proizvodnjo električne energije. Do sem vse v redu.

Voda še vedno ni odtekla

Mesto kjer je Drava prebila nasip in si vrezala novo strugo

Kanal po katerem je voda speljana v hidroelektrarno, v nasprotju z naravno strugo Drave, ne sme imeti (in tudi res skorajda nima) padca. Zato  je kanal  pred hidroelektrarno dvignjen  ca. 10-15 m dvignjen nad okoliško ravnico Ptujskega polja.  Za hidroelektrarno pa je kanal spuščen. Nasip v katerem poteka kanal, je zgrajen iz mešanice gramoza ter iz za vodo neprepustnih glinenih in betonskih pregrad, ki bi moral zdržati tudi najhujše pretoke reke.

V sedimentnem zapisu ohranjen star rečni kanal (najverjetneje) reke Pesnice

Naravna struga reke Drava in pa umetni kanal sta v povprečju med seboj oddaljena večinoma več kot dva kilometra. V bližini HE Formin pa si oba dva toka reke približata le na slabih 300 m. Naprej  sami uganite kaj se je zgodilo! Zaradi obilnih padavin je Drava 6. novembra začela prestopati bregove. Razlila se je tudi po Ptujskim polju med vasema Zavrč in Formin. Najhujše pa je šele prihajalo. Akumulacijska jezera za jezovi na Dravi v Avstriji so postala polna in nenadoma niso mogla več prenesti dodatnih količine vode. Zato so Avstrijci odprli zapornice in proti Sloveniji poslali rečni val oz. lahko bi kar rekli neke vrste tsunami. Avstrijci bi sicer lahko ravnali drugače in vodo iz jezov začeli spuščati postopamo. Za to potezo pa se verjetno niso odločili, ker to veliko stane, saj elektrarne takrat ne proizvajajo električne energije. Zato so zadrževali vodo prav do zadnjega hipa in upali na najboljše da se bo pretok vendarle zmanjšal še preden bodo jezovi polni. Ker se to ni zgodilo, na koncu ni bilo več drugega izhoda, kot to da so vso vodo poslali naprej proti Sloveniji.

Bivši nasip

Dodatna količina vode z Avstrijskih akumulacij je povečala pretok Drave na rekordnih 2000 m^3/s, kar je toliko kot pretok Niagarskih slapov. Ptujsko polje južno od kanala je v trenutku postalo veliko jezero. Severni del od kanala pa je večinoma še ostal suh. Nasip kanala ni bil nikoli načrtovan za zadrževanje takšne količine vode iz zunanje strani. Zato je postopno začel popuščati. Pri izlivu reke Pesnice pa se je v dolžini ca. 200 m zrušil. Reka Drava je sedaj imela prosto novo pot in se je pretočila v nižje ležeči umetni kanal. In ker so vode v kanala precej nižje od Ptujskega polja, je Drava dobila še večjo moč, saj se ji je močno povečal hidravlični padec. Drava si je tako urezala čisto novo strugo ter porušila tri hiše. Zanimivo, a hkrati žalostno je to da  v bližini ene izmed porušenih hiš stoji tabla z napisom: “Pozor, zadrževanje v območju Drave smrtno nevarno.” To dokazuje da je nekdo dobro vedel za lokalno poplavno nevarnost, a žal ni ukrepal.

Hidrogram Drave, kjer je viden poplavni val, ki je prizadel Podravje (Vir: ARSO: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/Hg_30.html)

Poplave in menjavanje strug so za reko vse prej ko nekaj neobičajnega. To se z rekami dogaja ves čas. V sedimentnem zapisu, ki ga je razkrila prav Drava sama, smo našli sledove bivših korit reke Drave. Tudi na Google Earthu se rečne okljuke zelo lepo vidi, kar dokazuje da je Drava v preteklosti intenzivno meandrirala. Problem je nastal s tem ko je človek z regulacijo poskušal reko ukrotiti.

Nova struga reka Drave

Regulacija reke v veliki večini primerov res prepreči nastanek poplav ter omogoča namakanje polj. Vendar pa ima tudo svoje slabe strani. Z regulacijo se reki ponavadi odvzame njen naravni “življenski prostor” številnih zavitih menadrov in se jo preusmeri v en bolj ali manj raven odvodni kanal. To pa povzroči da reka pridobi na hitrosti in na moči. Kar nosi posledice da se poplavna območja preprosto povedano prestavi dolvodno po reki, do tistega mesta (naravnih menadrov) kjer reka ni več regulirana. Mandri niso sposobni požirati takšnih količin vode, kot jih prenese kanal. Zato pogosto na takih mestih nastajajo poplave. V Sloveniji je tak primer v Vipavski dolini.

Poplavljena strojnica hidroelektrarne Formin

Rekam bi bilo ne glede na vse potrebno pustiti nek prostor, kjer bi se nemoteno ob visokih vodah lahko mirno in varno razlivale. Marsikje v Sloveniji pa so na poplavnih območjih dovolili gradnjo mest, vasi in zaselkov, ob predpostavki da se bodo istočasno zgradili ustrezni protipoplavni ukrepi. Na koncu se je zgodilo da so se vasi zgradile, protipoplavni ukrepi pa ne. Zato stroko sploh ne preseneča da je prišlo do poplav in posledično takšne škode. Voda mora imeti nekje prostor kamor se razlije. Če ga nima, si ga utre sama, kar je natanko to kar se je v resnici zgodilo ob letošnjih poplavah.

Ortofoto posnetki Ptujskega polja pred, med in po poplavah. Foto: MENSURAS

Bojan Ambrožič

4 comments

  • Regulacija rek je ena izmed mnogih zablod sodobne civilizacije. Na začetku se vse zdi lepo, slej kot prej se pa izkaže, da ni čisto tako. Tu pri nas recimo je Sava res nehala intenzivno poplavljati in menjati strugo, ko so jo spravili v en globok kanal, pa nekaj malega obdelovalne zemlje so na ta račun pridobili, ampak je potem izpadlo, da ravno zaradi tega zdaj bolj poplavlja Krka. Odkar je Sava regulirana, je na vsakih nekaj let Kostanjevica pod vodo, čeprav so prej ljudje bili stoletja navajeni, da se Krka izlije kvečjemu na drugo stran proti Krakovskemu gozdu. Podobno je vsepovsod, kjer reko speljejo v eno ravno in globoko strugo, namesto da bi ji pustili, da vijuga čez ravnino. Zgoraj ostane relativno suho, zato pa spodaj naredi dvojno škodo.

    Le zakaj Francozi nimajo nobenih problemov z Loaro na primer?

    Všeč mi je

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.