Kramarjeva smer oz.  večkrat preprosto “Kramarca” je smer (IV / I-III, 615 m), ki poteka po grapi čez osrednji del severne stene Storžiča. Precej pogosteje kot poleti, je plezana pozimi, ko so skoki zaliti s snegom. Alpinistični smučarji so jo tudi že večkrat uspešno presmučali.

Nenavaden atmosferski optični pojav – verjetno neke vrste glorija

Do smeri pridemo z Doma pod Storžičem tako da se najprej ca. 15 min držimo poti čez Škarjev rob. Potem pa zavijemo desno na stezico, ki nas navzgor prek melišč popelje pod severno steno Storžiča. Kramarca je najširša in najbolj izrazita grap, ki jo vidimo. Poleg tega pa je na levi strani vstopa pritrjena tudi spominska plošča.

Začetek Kramarce na melišču nad Domom pod Storžičem

Posebnost Kramarce kot smeri je ta da tu ne plezamo ves čas, ampak se dobršen del poti, predvsem kjer je grapa položnejša, tudi prehodi. To zna biti kar precej zoprno, saj je kar nekajkrat potrebno pospraviti in spet razložiti vrv iz nahrbtnika. Druga možnost je tudi ta da bi ves čas hodili v navezi, kar pa tudi ni najprijetneje.

 

Skok s zagozdenim balvanom

Grapo že skorajda na samem začetku zapira krajši skalni skok. Njegova težavnost ni tolikšna, kot je problem krušljivo kamnine. Noben oprimek ni siguren. Dejstvo je da je  Kramarca  pravzapravprelomna cona močnejšega preloma. In prav zaradi tega preloma je ta grapa sploh nastala .Dejansko ves čas plezamo po prelomu, kjer je kamnina najbolj razpokana in preperela ali če hočete v plezalskem žargonu dobesedno “gnila”.

 

Začetni del grape in drugi skok

Za prvim skokom smo nadaljevali naravnost navzgor po grapi, čeprav večina na tem mestu zavije levo in ta del grape obvozi. Že kmalu se je pojavil krajši skalni skok z dobro, a zelo gladko skalo. Nekaj 10 m za tem skokom je sledil naslednji skalni skok prek zagozdenega balvana. Plezanje prek balvana poteka po “kaminsko” – v razkoraku. Težavnost skoka pa ni tolikšna, kot zgleda od spodaj. Treba pa je splezati na desno stran od balvana. Na vrhu skoka je urejeno sidrišče.

 

Najtežji skok

Za skokom se teren za hip unese. Hoja pa vseeno ni preveč prijetna, saj je dno grape prekrito z nestabilnim gruščem. Potem pa se je teren zopet postavil po koncu – sledil je najtežji del smeri. Gre za kakšnih 15 m visok skalni skok, ki zopet poteka v zelo slabi skali. Klinov ali drugih varoval v skoku ni. Pa tudi če bi klini bili, se ti verjetno v steni ne bi obdržali prav dolgo, ker je kamnina tako preperela. Še dodatno težavo pa predstavlja spolzek mah, ki prerašča kamnino v zadnjih, vršnih delih skoka. Sidrišča nad skokom začuda tudi ni bilo. Vseeno pa smo ga mi brez težav uredili na bližnjem macesnu.

 

Skok nad Bivakom pod Storžičem in začetek grape nad njim

Vrh skoka smo zopet nadaljevali nekaj časa po grapi. Potem pa smo po strmih spolzkih travah zlezli na greben v bližini Bivaka pod Storžičem. Kolega sta nadaljevala po smeri in nad bivakom splezala še en siten skalni skok. Sam pa sem ga po uhojeni potki skozi ruševje popolnoma obvozil.

 

Grad

GPS Sled 

Na vrhu skoka (možic) se grapa spet nadaljuje in orientacijskih težav ni več. Najprej smo premagali nekaj krajših in lažjih skokov. Potem pa nas je čakal še t.i. Grad. Gre za skok. oz. steno, ki ga zaznamuje votlina na levi strani. Od spodaj sam skok zgleda precej lažji in položnejši, kot je v resnici. Težavnost res ni velika, vendar je tu skala zopet zelo slaba. Človek sploh ne mora zaupati da bo kateri stop ali oprimek zdržal težo plezalca. Ta del se lahko prepleza levo ob steni mimo votline. Mi pa smo se raje držali bolj desne. Vendar smo tudi tu naleteli na en precej zahteven detaljček.

Na uravnavi nad Gradom v družbi planinskih kavk

Na Storžiču

Nad gadom se grapa zravna in pred seboj zagledamo izstopno grapo. Ta grapa pripelje na sedlce, tik pod vrh Storžiča. Skokov ta grapa nima, prav tako ne strmine. Le grušču se zopet ni moč izogniti. Sestopili smo po markirani poti čez Škarjev rob.

Fosilni amonit ob poti. Več o amonitih pa tule: https://bojanambrozic.wordpress.com/2010/06/19/amoniti-na-begunjscici/

Obprelomne gube v Kramarci so nastale zaradi drsenja dveh blokov kamnin drug ob drugem

Razgled s Storžiča proti Grintovcem

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič