Klemen Triler postavlja nov rekord Slovenske planinske poti

Gorski tekač in turno-smučarski reprezentant Klemen Triler se je podal na neverjetno pustolovščino. Njegov cilj je v rekordnem času preteči Slovensko planinsko pot (SPP), ki poteka od Maribora do Ankarana prek večine pomembnejših hribov in gora v Sloveniji. Celotna dolžina poti in pa število višinskim metrov, ki jih le ta premaga nista znana. Zagotovo pa je da je pot daljša od 600 km.

Klemen nekje na poti med Vrtačo in Stolom

Rekord še vedno nosita Franc Kavčič (Kavka) in Marko Dovjak, ki sta daljnega leta 1983 s transverzalo opravila v 11 dneh. Pravzaprav sta tekla samo 10 dni, saj sta bila zaradi izredno slabega vremena prisiljena en cel dan vedriti. Še dodatno težo temu rezultatu daje podatek da nista imela spremstva. S seboj sta tovorila nahrbtnik z opremo. Vodo in pa hrano sta si sama kupoval sproti. Lani pa je Ruth Reš kot prva in še vedno edina ženska  premagala transverzalo.

Leta 2012 pa ima Klemen Triler namen slovenski gorski ultramaraton postaviti stopničko višje. Transverzalo namerava premagati v le osmih dneh in pol. Za primerjava naj povem da povprečen dobro pripravljen planinec to pot prehodi v štirih tednih. Seveda bi bil podvig brez odlične organizacije, dobre spremljevalne ekipe ter sponzorjev povsem neizvedljiv. Vodja Klemenove spremljevalne ekipe je Uroš Feldin, ki je slovensko transverzalo prehodil že kar sedemkrat. Pred dvema letoma pa jo je tudi prvič uspešno pretekel v času 14 dni. Spremljevalno ekipo sestavlja tudi Klemenova žena, številni prijatelji ter spremljevalci.

Klemen se je na podvig intenzivno pripravljal zadnje pol leta. To je tudi razlog zakaj se ni udeleževal tekem v gorskem teku. V tem času je transverzalo po odsekih v celoti pretekel. Namreč slovenska transverzala ni tako dobro označena, kot se mogoče zdi. Marsikje je označena pomanjkljivo ali celo zavajajoče. Zato je bilo nujno potrebno da je pot natančno prehodil in razrešil vse orientacijske zanke. Drugo leto bo že 60 obletnica ustanovitve SPP. Zato obstaja up da jo bodo ob tej priložnosti bolje označili.

Na Belščici

Klemenov načrt je takšen (kliknite da se vam odpre zemljevid trase posamezne etape):

Začel je v soboto, 4. avgusta v Mariboru in načrtuje da bo na cilju že v nedeljo 12. avgusta v Ankaranu. Prvi dan ga je na 90 km dolgi poti prek Pohorja spremljal David Kadunc. Šlo jima je celo tako dobro da sta presegla plan in končala na Smrekovcu. Drugi dan ga je v Kamniško-Savinjskih Alpah spremljal Sebastijan Zarnik. Tretji dan pa so mu družbo delali Matjaž Mikloša – Majk, Anže Božič, Luka Mihelič ter Žiga Klemše. Tako je v poznih večernih urah za las uspel uresničiti začrtan plan  (končati etapo na Zelenici).

Klemenov obraz kaže trdno odločenost da bo prišel do cilja

Četrti dan pa sem jaz prišel na vrsto za spremstvo. To mi je bilo seveda v veliko čast in v veliko veselje. Problem je bil samo eden. Za to da sem določen za spremljevalca sem izvedel šele v ponedeljek popoldne, v momentu ko sem se ravno vračal s hribov. Šlo je za kar 11 ur dolgo turo  (blog o tem še napišem). Zato sem bil ob povratku zelo utrujen in nisem vedel če bom lahko naslednji dan sploh sledil Klemenu. Vseeno sem sklenil da stisnem zobe, saj sem vedel da jih bo Klemen gotovo stiskal še bolj.

Pri  Koči na Golici

Tako sem se že ob petih zjutraj odpravil z Ljubelja proti planinski koči na Zelenici. Začel sem počasi in le upal da se mi včerajšnja tura ne bo preveč poznala. Na Zelenici nisem bil poleti že več let. Pozimi pa praktično vsak vikend. Zato mi ni preveč v lepem spominu, saj se jo spominjam po tovorjenju težkih nahrbtnikov z zimsko opremo. Tokrat pa je nahrbtnik peresno lahek in točno tako se počutim tudi ko tečem v klanec. Točno ob šestih zjutraj pa sva s Klemenom odrinila s Zelenice z namenom premagat to ekstremno težko etapo. Namreč treba se bo povzpeti na Stol in Golico s številnimi vmesnimi hribi ter nadaljevati po grebenu Karavank skorajda do Dovške Babe. Sledil bo zahteven spust v Dovje. Potem ga čaka 12 km dolg tek po cesti v Vrata, kateremu bo sledil vzpon na Triglav po Tominškovi poti mimo Staničevega doma in Kredarice. Za tem bo na vrsti zelo zahteven sestop čez Plemenice do sedla Luknja. Potem pa še zadnji vzpon in sestop čez Bovški Gamsovec do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer bo prespal. Zmrazi me ko samo pomislim kako vražje daleč je to. Gotovo okrog 60 km s 5000 metri višinske razlike.

Na Golici

Začela sva počasi in po pameti, saj so Klemena bolela  stopala od številnih žuljev. Kmalu pa sva nadaljevala v pravem tempu. V strme klance sva hodila, ravnine in spusta pa vse pretekla.  Še vedno ne razumem kako zmore take napore in to že četrti dan zapored praktično brez pravega spanca. Pri Prešernovi koči na Stolu sva bila v le uri in desetih minutah. Neprijazni oskrbnik v koči pa nama je ukradel nekaj dragocenega časa. Klemen si je v koči vtisnil žig SPP.  Sam pa sem si kupil liter izotonika, saj potem celo pot do Golice ni več koč. Na vrhu Stola je bilo megleno in nekoliko vetrovno. Sicer pa so bili pogoji za tek idealni. Nadaljevala sva pod Potoškim Stolom in Vajnežem prek Belščice. Zanimivo je to da sem bil na Stolu že mnogokrat, a še nisem nikoli prehodil zahodni greben Stola. Prav žal mi je, saj je pot zelo lepa in odlična za tek. Tu sva lahko kar nekoliko spustila noge in tekla z užitkom. Okrog globeli Ride sva se spustila na sedlo Medvedjek (Barental). Potem pa sva prek Struške nadaljevala proti Golici.

Po dobrih dveh urah teka naju je na sedlu Suha pričakalo spremstvo z Urošom Feldinom na čelu. Tu je bila možnost da bi odstopil. Noge so bile sicer že precej boleče, a sem bil pretrmast da bi odnehal že pred Golico. Odmor za malico je bil dolg 15 min in niti minute več, saj se je zelo mudilo naprej. Na splošno pravega časa za ustavljanja Klemen nima, saj so etape tako zelo dolge da jih je možno končati v enem dnevu edino le če se teče cel dan od zore do mraka, brez daljših odmorov. Klemen se je zelo sekiral za etapo prejšnjega dne, ko si je privoščil kar štiri počitke po 15 minut, namesto planiranih treh. Vendar ne pozabite da je v tej etapi premagal kakšnih 70 km in 4000 višincev.

Tudi meni je počitek zelo dobro del. Noge so se mi zdele še bolj sveže kot zjutraj na Ljubelju. Zato mi ni bilo žal da sem nadaljeval. V prijetni družbi in klepetu je čas letel kar sam od sebe.  Že po 20 minutah sva bila pri Koči na Golici, od koder sva nadaljevala na vrh.  Z Golice se zdi  da je do Dovjega le lučaj. Pa velja ravno obratno. S Stola do Golice je ravno tako daleč, kot z Golice do Dovjega. Sledil je zoprn sestop z vrha Golice do Jekljevega sedla. Pot je ozka, in skorajda do neprehodnosti zaraščena. Za tem pa sva nadaljevala prek Kleka, Rožce in Hruškega vrha proti Dovški babi. Pot na tem odseku večinoma ni označena. V vsakem primeru pa je zelo slaba. Potem pa je sledil še tisočmetrski spust v dolino do Dovjega. Klemen je odličen gobar. Tudi tokrat je spotoma našel dva jurčka in nekaj marel. To dokazuje da je kljub utrjenosti še vedno zelo zbran. To pa je zelo pomembno, saj ga danes in jutri čakata pot čez Plemenice in Jubilejna pot na Prisojnik, ki sta dve izmed najtežjih poti v Sloveniji.

Jaz sem po 6 urah in dobrih 30 km teka zaključil s spremstvom. Presenetljivo sem se počutil odlično in začelo me je že mikati da bi nadaljeval s Klemenom na Triglav. Vendar sta štafetno palico prevzela Mirko Janjatovič in Janez Udovič.

Glede na to kar sem videl sem prepričan da bo Klemenu uspelo postaviti nov rekord. Klemen deluje res zelo suvereno in trdno odločeno, da si bo v nedeljo v Ankaranu zmagoslavno v morju namakal noge. Dragi planinski prijatelji: “Dobro vem da zelo veliko hodite po naših hribih. V koliko srečate Klemena mu prosim namenite vsaj kakšno spodbudo ali aplavz. To mu bo zelo pomagalo ali vsaj nekoliko omililo bolečine in trpljenje, ki ga doživlja pri tem svojem podvigu.”

Od Zelenice do Dovja sva potrebovala le 6 ur

  • Posodobitev (9. 8. 2012): Klemen je včeraj uspešno premagal peto etapo s Kriških podov do Doline triglavskih jezer. Danes pa ga na šesti etapi prek Krna in Spodnjih Bohinjskih gora spremljata Nejc Kuhar in Martin Štendler.
  • Posodobitev (11. 8. 2012): Klemen je 8. etapo končal v Razdrtem. V cilju v Ankaranu se ga pričakuje jutri med 19. in 22. uro. Vir: Turni.si

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

26 comments

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.